Delite Vaše mnenje o tej temi v vinskem FORUMU na straneh SloVino.com. Afera Styria dobiva široke razsežnosti. Na spletnih straneh Vina Kupljen ( http://www.slovino.com/vino-k)so v rubriki "Drugi o nas" objavljeni članki in korespondenca o tej aferi.Med članki v forumu najdete tudi takšna mnenja:
Ali se kdo boji kakovosti vrhunskih slovenskih vin?
No pa jo imamo. Vinsko zgodbo namreč, ki se je znašla na prvih straneh velikih medijev.
Ne, v tem članku ne bo govora o Šampionskem nazivu z najprestižnejšega Bruseljskega ocenjevanja vin na svetu, ki ga je eminentnemu zasebnemu slovenskemu vinogradniku uspelo pridobiti po treh desetletjih pionirskega dela na področju pridelave vrhunskih predikatnih vin. Kljub temu izjemnemu dosežku, v naših medijih ni bilo velikih objav (vpliv ukrepov ministra za zdravje). Ob upoštevanju dejstva, da v razvitih vinskih deželah takšnemu dosežku namenijo vso dolžno pozornost in spoštovanje, sem bil mnenja, da v Sloveniji ne obstaja vinska zgodba, ki bo pritegnila strokovno in širšo javnost ter prepričala urednike množičnih medijev.
Pa vendarle imamo takšno zgodbo. Afera Styria ali drugače Smo Štajerci ali nismo?
V naslednjih alineah povzemam nekaj dejstev in informacij o omenjeni temi:
– Mednarodno uspešen vinogradnik Jožef Kupljen skrbi za vinograde in kletarjenje na Jeruzalemu v Ljutomersko ormoških goricah. Poznan je po odličnih vinih, ki so našla svoje občudovalce doma in predvsem na zahtevnih tujih tržiščih.
– Vsa vina prodaja v buteljčnih steklenicah in pod lastno blagovno znamko. Med vinoljubi so vina poznana tudi kot Vina-K ali vina zlatega K.
– Ta vina izžarevajo osebno noto in so na tržišču nekaj posebnega, tudi zaradi velikega znanja klasičnega kletarjenja in uveljavitve novih metod ter naprednih tehnologij proizvodnje. Prepoznavna so tudi po svojih fantazijskih imenih, ki jih proizvajalec skrbno izbere in o samem vinu veliko povedo (CHALLENGER, SWEET PARADISE, DISCOVERER, SIRIUS, EXTRACT OF STYRIA, ROSE SAIGNEE;)
– Na etiketah dveh Kupljenovih vin se ob napisih Ljutomersko ormoške gorice – Jeruzalem, označbi letnika in alkoholne stopnje ter napisa Product of Slovenja pojavi še fantazijsko ime, ki vsebuje besedico Styria ( Extract of Styria in Blanc of Styria).
– Nekaj steklenic teh vrhunskih vin z vidnim napisom geografskega porekla izvozijo na nemško tržišče, kjer ga v vinskih butikih kupujejo ljubitelji.
Do tukaj je vse lepo in prav. Zgodba o uspehu. Štajerci smo ponosni, da je naš rojak uspešen v tujini. Prav pomembno se mi zdi, da se ta vina ne prodajajo v velikih nakupovalnih centrih in se niso izvozila v megalomanskih cisternah ter tržila po za vinarje sramotni ceni. Vina Jožefa Kupljena so namenjena poznavalcem izbranih vin. Najdemo jih v izbranih vinotekah in restavracijah visoke kulinarike.
Težave:
– Dr. Schmid Rudolf iz Avstrijskega kmetijskega ministrstva pošlje uradni dopis slovenskemu kmetijskemu ministrstvu, v katerem ga obvesti o trženju vina omenjenih blagovnih znamk. Moti ga oznaka Styria v fantazijskem imenu vina! Omeni trgovanje in oglaševanje omenjenega vina na internetu.
– Slovenski organi se odločijo posredovati in sankcionirati?
– Kmetijska inšpektorica izda Jožefu Kupljenu odločbo, s katero mu prepoveduje trgovanje in oglaševanje vin, na katerih etiketah se pojavi besedica Styria. 480 steklenic Extract of Styria in 2500 steklenic Blanc of Styria je pod prepovedjo prodaje!
– Jožef Kupljen se pritoži na odločbo.
– Jožef Kupljen napiše pismo dr. Schmidu, v katerem ga seznani z dejstvi o zgodovinskem statusu Styrie. Pismo posreduje v vednost MKGP. Styria je latinsko ime pokrajine, ki je se je raztezala na področju dela današnje Slovenije in na delu današnje Avstrije.
– Ob tem se Styria uporablja za angleški prevod za Štajersko in Steiermark.
– V Pokrajinskem muzeju Maribor hranijo pečat mesta Maribor, na katerem se nahaja napis Styria.
– Predhodnik današnje Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije je bilo do leta 1975 poslovno združenje Styria! 20. februarja 1968 leta je PZ Styria sprejela zamisel o uvedbi zaščitne znamke slovenskih vin. Prvo zaščitno značko slovenskih vin so podelili leta 1969!
– Dr. Schmid odpiše Jožefu Kupljenu in mu obrazloži, da v slovenski vinski zakonodaji nikjer ni omenjena Štajerska. Navajam delček iz tega pisma: ….ni možno uporabljati poljubnih oznak geografskega porekla za vino, tudi če ustrezajo dejanskim geografskim razmeram”.
– Enakopravnost?
– Evropa regij?
– Minister Mag. Franci But pošlje pismo Jožefu Kupljenu. Pismo je pripravila Špela Trpin iz MKGP.
– Jožef Kupljen odpiše ministru Butu v obširnem pismu. Pismo pošlje v vednost tudi gospodu Viliju Trofeniku‚ županu mesta Ormož in poslancu Državnega zbora. V pismu se med drugim vprašuje: “Ima Slovenija Štajersko?” in smatra, da moramo v Slovenji ob bližnjem prihodu v EU jasno razčistiti pojme:
1. Imamo Štajersko ali je nimamo?
2. Zakaj je nimamo?
3. Zakaj se produkti iz te dežele ne smejo tako označevati?
4. In če se ne smejo, kdo je zato kriv?
– Kupljenov boj za štajerske vinogradnike in ponosno slovensko Štajersko se nadaljuje!
Do tukaj je štajerska vinska afera! Predvsem zaradi odnosa tistih, ki bi morali ščititi in vzpodbujati, pa jim je lažje na uradni dokument pripisati …inšpektor bo na osnovi mojega posredovanja + zakona o vinu g. Kupljena sankcioniral.
In tukaj se zares začne problem!
Ko sem začel pripravljati ta članek, sem želel zbrati veliko informacij o slovenski in avstrijski Štajerski. Začel sem z vidika vina in njegovega označevanja. Vendar je problem veliko širši! Ob obisku v slovenski prestolnici smo tisti, ki prihajamo izza Trojan, poznani kot Štajerci. Govori se o lepih štajerkah, štajerskem vinu, štajerski kisli juhi, štajerskem narečju, štajerski metropoli, štajerskih kleteh, Štajerskem tehnološkem parku, štajerski regiji in še in še bi lahko naštevali.
Pa smo res Štajerci?
Zase vem zagotovo, da sem Štajerc! Vendar nisem štajermark štajerec, vse dokler imam napis Product of Slovenja!
Med gradivi o Styriji sem naletel na zanimiv oglas: (http://www.klassischerschilcher.at/klassisch/aktuell.asp)
Es gibt Weststeirer und es gibt Reststeirer! Der Schilcher mit der Marke "Weißes Pferd" ist ein garantiert echter Qualitäts-Weststeirer
Die Weststeiermark: Heimat des Schilchers und der Lipizzaner
Landesausstellung 2003 "Mythos Pferd" in Piber/Köflach vom 1. Mai bis 26. Oktober 2003, Heimat der Lipizzaner u. Markenzeichen des Qualitäts-Schilcher.
Zvem torej, da je Weststeiermark domovina Lipicancev in da je Beli konj zaščitni znak za kakovost avstrijskega vina schilcher. Hm, torej je Lipicanec avstrijska zaščitna znamka?
Moje presenečenje je veliko. Je bila vsa literatura in izobraževanje v slovenskih šolah navadna laž? Je bil moj večkratni obisk kobilarne Lipica in občudovanje belih lepotcev le iluzija?
Avstrijski sosedje si lastijo tudi klopotec (Klopotetz), ne vem ali se le meni zdi, da je intonacija te besede nekako negermanska? Njihovo je tudi štajersko bučno olje (Steierischer Kürbis Öl)? Prepričan sem, da bi lahko še naštevali. Ne bi me čudilo, če bi sosedje razmišljali celo o avstrijski zaščiti intelektualne lastnine npr. Slovenci – dunajski kočijaži ali slovenski viničarji?
Naj omenim še eno dejstvo. V preteklem letu se je v zgodila še ena zanimiva zgodba. Ne bi si upal trditi, da bo ta izkušnja negativna. Tudi na avstrijskem štajerskem imajo nekaj izjemno uspešnih vinarjev. Med njimi je vinogradniška družina, ki jo osebno spoštujem zaradi kvalitete njihovih vin in predvsem zaradi uspešnih marketinških potez na zahtevnih svetovnih trgih. Ravno ta avstrijska vinska hiša je postala solastnik odličnih vinogradov v Ljutomersko ormoških goricah, da, le za lučaj kamna oddaljeno od znamenitih leg, kjer je bil pridelan Extract of Styria. Menim, da znajo te lastovice naznanjati čas, ko bodo slovenski vinarji končno prisiljeni, da sami sebi nalijejo kozarec čistega vina in začnejo odločati o lastni prihodnosti!
Pod katero blagovno znamko in na kak način se bodo velika vina iz slovenskih premiere crujev (velikih vinskih leg) tržila v prihodnosti? Do danes še nisem slišal resne polemike na to temo. Ob upoštevanju dejstva, da gre za velike vinogradniške lege, in spoznanju, da tujci, vedo, kaj s takšnimi vini početi, predvidevam, da bodo vina s teh leg prodajana po izjemno visokih cenah in ob zelo malo zgodbah, ki bi bile povezane s Slovenijo.
Ali je vinska afera le odraz nesposobnosti ljudi, ki so postavljeni in plačani za to, da zaščitijo slovenskega kmeta, tudi malega vinogradnika? Ali pa je le odraz zgodovinskega pomanjkanja pokončne drže?
Menim, da gre za krizo identitete, vendar ne le Štajercev, temveč predvsem tistih institucij v državi, ki bi morale poskrbeti za zaščito in prepoznavnost.
