Posvet o prihodnosti slovenskega vinogradništva in vinarstva v EU

Mednarodni Kmetijsko-živilski sejem, Gornja Radgona, 26.8.2003.

Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije je danes pripravila okroglo mizo, na kateri je tekla beseda o spremembah, ki jih bo za slovensko vinogradništvo in vinrstvo prinesel vstop v EU. Problematiko je s stališča spreminjajoče se zakonodaje najprej predstavila Špela Terpin iz ministrstva za gozdarstvo, kmetijstvo in prehrano. Temeljne spremembe bodo na področju izenačenja uvoznih dajatev, kar bo soočilo domače pridelovalce z evropsko in tudi prekomorsko konkurenco.Glede državne pomoči in pomoči iz sredstev EU jih bodo v znatnejši količini deležni le za namene prestrukturiranja vinogradov. Tu bodo pomembne pridobitve in načini pridobitve pravic za obnovo, novo posaditev vinograda ter pravica za posaditev iz rezervne pravice. Nekaj podpore bodo vinogradniki deležni tudi v primeru opuščanja vinogradništva, pri čemer bodo lahko selekcionirali slabše lege.

Profesor dr. Emil Erjavec je avtor študije ekonomskih učinkov priključitve Slovenije EU. Analizo je delal na hipotetičnih primerih največjih vinskih kleti, ki so po njegovih besedah najpomembnejši dejavnik za področje vinske ekonomije.

V analizi obstoječega stanja je opozoril na:

– relativno visoke stroške proizvodnje grozdja in vina

– večanje konkurence in nižanje cen vina

– ceno vin dviga predvsem zaščita domačega vinskega trga, nižajo pa jo konkurenca in slabša poraba

– cena na domačem tržišču komajda pokrije proizvodne stroške in razširjeno reprodukcijo, izvozna cena pa kljub državnim subvencijam ne zadošča niti za to, saj od nje ni nobenega ostanka dohodka.

– dohodki so odvisni predvsem od sposobnosti proizvajalcev za doseganje cen in praviloma niso visoki.

Dr. Erjavec je že zdajšnje stanje ocenil kot zaskrbljujoče.

Po vstopu v EU se bodo razmere še bolj zaostrile. Sprostile se bodo carinske dajatve, ukinila se bodo izvozna nadomestila. Edino svetlo točko vidi v sredstvih za obnovo in prstrukturiranje vinogradov, medtem, ko bo morala izhajati tehnološka posodobitev iz lastnih sredstev ali pritoka svežega kapitala. Tudi promocija bo odvisna zgolj od inicative in sredstev posameznih subjektov.

Po odprtju slovenskega trga bo sledilo več šokov. Prvi bo cenovni šok zaradi pristiska evropske in prekomorske konkurence. Sledilo bo tudi nižanje cen vrhunskih vin. Potrošniki bodo odkrivali nova vina, pomembno pa je tudi vprašanje prisotnosti v prodajnih verigah, saj ne vemo, kdo bo njihov lastnik in kakšna bo njihova politika. Stroški se bodo nižali počasneje kot cene, kar bo zaostril tudi splošen trend padanja potrošnje. Prihajalo bo do prevzemov manjših podjetij s strani večjih, pojavila se bo potreba po strateškem povezovanju vinarjev.

Priložnosti za slovenko vinogradništvo in vinarstvo vidi prof. Erjavec v vzpostavitvi naslednjih ciljev:

– vzpostaviti moderne evropske kleti s slovenskim značajem

– povečati dodano vrednost

– dosegati nižjo ceno in višati konkurenčnost

– tehnološka konsolidacija

– marketinški prodor v višji cenovni razred in uporaba novih distribucijskih kanalov

– ekonomsko povezhovanje (skupne izvozne družbe, oblikovanje koncernov)

Od države si v teh procesih ni moč nadejati posebne pomoči.

Z Erjavčevim izvajanjem se ni strinjal mag. Jože Protner, ki trdi da največji proizvajalci vina s kapacitetamo okrog 100 hektarov, kakršne upošteva njegov model, niso nujno tudi najbolj pomembni. Navedel je primere iz sveta, ki kažejo na tržno uspešnost tudi pri proizvajalcih s samo 6 do 11 hektarov vinogradov. Po Protnerjevem mnenju so za Slovenijo primernejši naslednji cilji: izbira najboljših leg, vinogradi, stari vsaj 15 let, ročno obiranje, nižje stopnje preostankov sladkorja, cena nad 8 EUROV za buteljko.

Erjavec je odgovoril, da gre pri njegovi študiji za vprašanje velikih števil, ki pomenijo tudi ekonomsko moč in ohranjanje delovnih mest.

Silvana Peršoljo, direktorja KZ Goriška Brda pa je zanimalo predvsem ali je možno pričakovati s strani države kakršno koli pomoč pri promociji vin. Špela Terpin je povedala, da pogajanja o sredstvih še tečejo, da pa je glede na stanje proračuna zanje relativno malo možnosti.