Avtor članka in fotografij je dr. Marin Berovič
Od 15. do 17. aprila 2004 je potekal v Bruslju tradicionalni Concours Mondial du Vin. Velikega svetovnega ocenjevanja vin se je letos udeležilo 4200 vzorcev iz 43 držav. Slovenija se je udelezila z 39 vzorci, z največ pa Francija, s kar 1479 vzorci.
Ocenjevanje je potekalo v 30 komisijah z 150 člani v Palais des Congrés v Liégu. Organizacijo Concours Mondial du Vin imata v lasti Luis in Badouin Harvaux, oče in sin, ki ob neumornem in povsod prisotnem Thomasu Constenoblu že vsa leta vodita ta vse bolj komercialno in bolj uspešno ocenjevanje vin vsega sveta. Bruselj je seveda izredno pomembno trgovsko središče za vse vinske posle. Zato seveda ni presenetljivo, da število vzorcev vsako leto narašča. Temu botrujeta tudi spejemljiva prijavnina in seveda le štirje zahtevani vzorci, ki znižujejo stroške pošiljanja.Ocenjevalna komisija je tudi odraz pomembnosti prireditve. V žiriji so predstavniki vseh kontinentov od Francije do Singapura. V njej je mogoče zaslediti od predstavnikov OIV in ostalih najpomembnejših svetovnih združenj enologov, do vrhunskih somellierjev in specializiranih novinarjev iz vsega sveta v razmerju polovica enologov in polovica ostalih.
Število vzorcev na tej prireditvi vsako leto narašča. V letu 2000 je bilo v oceni 2700 vzorcev vin, 2001 3007, 2002 3500, 2003 3877 in 2004 4200. Število francoskih vin se je letos povečalo od lanskih 1150 na letošnjih 1443. V letošnjem konkurzu je tekmovalo ob vinih še 200 žganih pijač. Slovenci smo letos sodelovali z 39, lani z 18 vzorci, in predlani z 28.
Podeljenih je bilo 25 velikih zlatih od tega
Franciji (9)
Čilu (6),
Španiji (3),
Kanadi (2),
Južna Afrika,
Nemčija,
Kitajska,
Italija
in Portugalska pa so prejeli po eno veliko zlato medaljo.
Sodelovalo je 43 držav:
Argentina (36 vzorcev),
Avstralija (36),
Avstrija (35),
Belgija (10),
Brazilija (27),
Bolgarija (23),
Kanada (98),
Kitajska (9),
Čile (261),
Hrvatska (2),
Francija (1479),
Češka (20),
Filipini (1),
Nemčija (59),
Grčija (136),
Madžarska (44),
Maroko (10),
Nova Zelandija (3),
Izrael (7),
Indija (2),
Italija (497),
Libanon (14),
Luksemburg (123),
Mehika (17),
Moldavija (15),
Martinik (22),
Peru (18),
Polska (2),
Portugalska (246),
Romunija (31),
Rusija (7),
Slovenija (39),
Slovaška (7),
Južna Afrika (92),
Španija (627),
Švica (153),
Švedska (2),
Tunizija (5),
Turčija (13),
Trinidad in Tobago (1),
Velika Britanija (5)
Urugvay (27) in ZDA (24).
Ob tem velikem in številjčnem uspehu ne smemo prezreti uspeha Slovenije. Ob letošnjih 39 vzorcih slovenskih vin smo v izredni svetovni konkurenci letos osvojili 9 medalj (27 % od poslanih vzorcev). Od tega zlata medalja za Refošk Capris Vinakoper 2002, zlata medalja za Merlot Bagueri Goriških Brd 2001, ter sedem srebrnih medalj, Jožko Prus dve srebrni za rumeni muškat iz sušenega grozdja 1999 in rumeni muškat suhi jagodni izbor 1998, Miran Sirk za Bjana Cuvée Brut Prestige 1999, sivi pinot izbor Vinarstvo Železnik, Klet Jeruzalem Ormož za Cherdonnay Holermuos 2002, Radgonska suha zlata penina 2001. Iskrene čestitke !
Kakšna so bila predstavljena vina v konkurenci? V večji meri so spet prevladovala rdeča vina. Poudarek je bil v velikosti in širini telesa, sadnosti in elegantni zaljučenosti. Moderni trendi v rdečih vinih se odmikajo od preveč lesa v vinih. Bela vina odlikuje njihova harmoničnost in struktura. Velika telesa in suhe začimbe so cenjene predvsem če so del celotne harmonije.
Letos so prijetno presenečenje predstavljala kanadska rdeča vina s poudarkom na toastiranem ali ožganem lesu in predikastna vina iz neobičajnih dežel, kot so Peru, Brazilija… Predikati ( Nemčija, Švica, Avstrija, Slovenija ) so vedno spoštovani in cenjeni. To potrjuje velika bera 2 veliki zlati, 7 zlatih in 22 srebrnih medalj, ki jih je osvojila Kanada.
Med peninami je vselej prisoten stil francoske Champagne, ob vrhunskih peninah ostalega sveta in njihovi stilni drugačnosti. Seveda ekstra suhe in suhe penine. V desertnih vinih poteka spopad že tradicionalno med Španijo, Portugalsko, ki se jim občasno pridružujejo še Južna Afrika, Mehika in Avstralija.
Slovenska vina na Concours Mondial du Vin 2004 so presenetila. Zakaj ? Po mnogih letih ocenjevanja v Bruslju se je zgodil paradoks, ki ga nismo pričakovali. Letos so se izkazala slovenska rdeča vina ponovno iz Vinakoper in Goriških Brd. Do sedaj so pobirala medalje predvsem predikatna vina, suha bela harmonična vina in nekatere vselej zelo dobro sprejete ekstra suhe penine, manj pa na rdeča vina. Seveda, ob velikih in častnih izjemah, kot so predvsem velika zlata za nagrajena vina Vinakoper Cabernet sauvignon Capo d’Istria in zlati Capo d’Istria Refošk, mojstrske stvaritve Iztoka Klenarja.
Kje je možno pričakovati prodor kvalitete slovenskih vin na Concours Mondial du Vin v prihodnje? Mislim, da lahko stavimo predvsem na predikatna vina, kjer se lahko zgledujemo po Kanadi, in na suha harmonična vina in na nekatere vselej zelo dobro sprejete ekstra suhe penine in polna harmonična rdeča vina z velikim telesom. Med njimi je težak prodor v preveliki konkurenci (Francija, Avstralija, Južna Afrika in Amerika, Italija, Španija….). Med njimi lahko uspejo vina nekaterih naših najboljših, ki se predvsem razlikujejo v svoji drugačnosti in popolnosti, primer Cabernet sauvignona Capo d’Istria in seveda nekatera slovenska vrhunska rdeča vina, ki se takih soočenj ne udeležujejo.
Ob koncu pa je treba poudariti, da ima Ocenjevanje vin v Ljubljani med naboljšimi ocenjevalci sveta izjemen in spoštovanja vreden ugled. Letos praznjuje 50. obletnico ! Najstarejše ocenjevanje v svetu. Če pomislimo, kakšen adut je ob vstopu Slovenije v Evropsko skupnost, da je to eno izmed osmih mest v svetu, ki sme uporabljati patronat O.I.V. ob svojem najdaljšem stažu na svetu, vse od leta 1954, ter mnenju, da v Ljubljano vabijo le najboljše ocenjevalce. Seveda je za tak jubilej pričakovati, da bo vlada Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo in mesto Ljubljana tak projekt sofinanciralo kot se obletnici spodobi.
Pa vendar še daleč ni tako ! Strokovno vodstvo Ocenjevanje vin v Ljubljani v letu 2004 težijo finančni problemi, še vedno ne more povabiti nekaterih tradicionalnih ocenjevalcev, ker jim enostavno še vedno ne more plačati letalskih vozovnic. V Bruslju bi rekli: sramota !!
Zato bi vsekakor bilo v tej smeri seveda pričakovati več podpore in razumevanja Ministrstva za kmetijstvo in slovenske vlade, saj slovensko vinarstvo vsako leto prinaša državi več medalj, kot katera koli druga panoga.
Marin Berovič
