Pri Steyerjevih so trgali s 130 različnih vinskih sort in selekcij iz šestih držav

ŽE ČETRTIČ VINO IZ NAJVEČJEGA AMPELOGRAFSKEGA VRTA V DRŽAVI.

Med botri v "krščenem vinogradu" na Plitvičkem Vrhu je letos slavil Karel Krajgher s Koroške.

Izjemo veselo in razigrano je bilo včeraj v sredo 3. novembra 2004 pri Vinogradništvu Steyer, znani vinogradniško vinarski družini iz Plitvice pri Gornji Radgoni, ki sodi med najuspešneje ne le na območju Radgonsko – kapelskih in Slovenskih goric, temveč nasploh v Podravski deželi vinski. Kot je znano so se pri njih že poleti 1999, odločili za nekaj nenavadnega. Med svojimi vinogradi na Plitivčkem Vrhu, neposredno ob glavni cesti med Mariborom in Gornjo Radgono, so namreč zasadili poseben vinogradniški vrt.
Gre za nekaj povsem novega na tem območju, in sicer za t.i. Ampelografski vrt, poleg pa še krščeni vinograd, v katerem je zbirka okoli 130 različnih selekcij in sort vinske trte (v Sloveniji je mimogrede uradno priznanih, priporočljivih in dovoljenih 37 sort), ki uspevajo Podravski in drugih dveh slovenskih vinorodnih deželah, ter tudi v sosednjih državah: Italiji, Avstriji, Madžarski in Hrvaški, ter celo v Nemčiji.Gre tudi za največji tovrstni vrt v Sloveniji, vsake sorte ali selekcije je po pet sadik, kar pomeni, da Steyerjevi, ki sicer letno pridelajo več deset tisoč litrov vrhunske kapljice, in so eni redkih v državi, ki nikoli nimajo težav s prodajo, iz novega nasada količinsko ne bodo imeli posebno velikega pridelka.

Vsekakor pa je prav zanimivo sedaj, ko so imeli četrto (hkrati pa prvo prav, ko so praktično vsi trsi rodni) trgatev v svojem omenjenem vrtu, in prav vsi so presenečeni, da denimo merlot, malvazija, refošk ter številna druga sredozemska in nemška sorta, uspeva tudi v Radgonsko kapelskih goricah, kjer, kot nam je povedala mlada solastnica približno 12 hektarjev Steyerjevih vinogradov Magda Steyer, vsaki trs ima še posebno nego in splošno pozornost. Vsak izmed omenjenih trsov v t.i. Krščenem vinogradu ima svojega botra (gre predvsem za znane Slovence), ki je trs posadil, sedaj pa zanj skrbi ali pa je to prepustil prizadevnemu Steyerju starejšem. In kako uspešen je Steyerjev ampelografski vrt in Krščeni vinograd se je tudi tokrat na celodnevnem srečanju pri Steyerjevih prepričalo več deset botrov, poslovnih partnerjev in prijateljev, ki so se udeležili omenjene četrte trgatve, kjer so eni trsi bili bolj druga pa manj radodarni. Nekaj jih je prerdečilo tudi vreme, nekaj pa v zadnjih dneh tudi srne, saj so jagode izjemno sladke. Poleg trgatve in drugih aktivnostih, pa so ob dobri hrani v ospredju bile pokušine vrhunskih Steyerjevih vin, med katerimi tudi iz ampelografskega vrta.

Mislim, da je naša četrta trgatev uspešna, in da zadovoljuje vse prisotne, ravno to pa je tudi namen tega druženja. Poleg druženja pa je vsekakor bilo potrebno tudi nekaj narediti, v prvi vrsti potrgati grozdje s svojega trsa. In za botre to ni bilo težko, eni pa so bolj drugi manj zadovoljni z letino, enako kot tudi mi, ki smo mimogrede letos imeli dobro letino, tako po kakovosti kot po količini. Ne glede na pridelek vsakega našega botra, pa smo pridelek dali na tehtnico, ob tem pa smo tudi izmerili tudi prisotnost sladkorja, tako da smo lahko razglasili najuspešnejšega botra. In to je letos v seštevku količine natrganega grozdja in sladkorne stopnje: Karel Krajgher iz Slovenj Gradca, ki je tudi uspešen komercialist pri prodaji vina (mimogrede doslej je dvakrat slavil: Edo Smuk iz ljubljanskega hotela Slon; enkrat pa: Borut Žerjal iz družbe Provin). Ko gre za količinski pridelek je slavil Ivan Bajčar (lastnik gostišča Ribič v Šoštanju), najbolj sladko grozdje (dišeči traminec) je pridelal Matjaž Marčan iz M-hotela v Ljubljani, ki je zabeležil sladkorno stopnjo 103 0e. Potem ko smo potrgali krščeni vinograd in ampelografski vrt smo posebej ločili belo in rdeče grozdje iz katerega je nastalo okoli 200 litrov rdečega in okoli 500 litrov belega vina (to je največ doslej), katero bomo došolali in ga napolnili v Vina prijateljstva. To vino ni za prodajo temveč je samo za prijatelje, nam je povedal mladi in uspešni vinogradnik Danilo Steyer, ki bo letošnjo trgatev končal šele sredi novembra…

"Leta 1999 smo tudi pri nas uresničili idejo, da bi lahko v lasnem vinogradu opazovali več sort vinske trte. Tako smo zasadili 130 različnih sort in klonov. Zbrali smo večino tega kar cepijo naši trsničarji, nekaj sort pa smo dobili tudi iz sosednjih in še nekaterih držav. Zbirko smo še naprej dopolnjevali s sortami iz drugih vinogradniških področjih Evrope. Naš cilj je zbrati čimveč zanimivih sort z vseh celin na svetu, tako da bo zbirka zanimiva za širši krog ljudi, ki si želijo kaj več izvedeti o vinski trti, nam je povedala Magda Steyer, ki skupaj z možem in njegovo družino v celoti obdeluje in tudi strokovno obvlada ne le krščeni, temveč tudi pravi 12 hektarski vinograd.