Sadnost, svežina in lahkotnost oblikujejo ptujska vina

Šipon iz ptujske kleti je prvak v Ormožu, cuvee pa najbolj všečno vino obiskovalcev vinskega festivala. Odličja za ptujska vina prihajajo ob pravem času.
Ptujska klet je v letošnjem letu ob prenovi svojega imena in celostne podobe doživela tudi preporod pri priljubljenosti potrošnikov. S svojima vinskima linijama nobl in noblesse je namreč prepričala potrošnike, da je celotno tehnologijo negovanja vin približala najbolj priljubljenim okusom potrošnikov, ki so tudi v Sloveniji začeli slediti svetovnim vinskim trendom.
Odlikuje jih sadnost in svežina, lahkotnost in naklonjenost k uživanju ob jedeh in čisto vsakdanjih priložnostih.

Kako dobro so v Ptujski kleti zastavili prenovo okusov, ujetih v steklenice, ki jih pošiljajo na trg, dokazujejo tudi prodajni rezultati, ki so že po prvih ocenah letošnjega poslovanja boljši od lanskih.

Natančni bodo znani že kmalu po novem letu, v naslednjih dneh pa v Ptujski kleti pričakujejo, da bo povpraševanje po njihovih vinih še naraslo. Tako zaradi omenjenih ocen kot tudi zaradi dejstva, da je tudi ptujska penina Poetoviona postala med najbolj priljubljenimi slovenskimi peninami. Lahko bi je prodali še veliko več, kot so je uspeli donegovati po klasični, šampanjski metodi.

Med najbolj razveseljive decembrske dogodke v Ptujski kleti pa vsekakor sodi dosežek njihove polnitve šipona, jagodni izbor letnika 2003, ki je na prvem festivalu šipona v Ormožu postal prvak sorte. Gre za polnitev, za katero je grozdje dozorevalo na znamenitih vinogradniških legah vzpetine Vurberg nad reko Dravo. Gre za vinogradniško lego, obrnjeno k soncu na način, da ga topli žarki božajo od jutra do večera, grozdje pa ob tem pridobiva svojo žlahtnost še z odsevom Drave. ťTa pojav je že v preteklosti večkrat omogočil izjemno zrelost šiponov na vurberški legi, kjer tradicionalno uspevajo izjemni letniki šiponov.
Vendar pa je bil letnik 2003 še posebej bogato obdarjen s soncem, jeseni pa je grozdje oplemenitila še žlahtna plesen. To je nagrajenemu vinu dalo izjemno harmonijo in cvetico, zato so ga ocenjevalci odlikovali s prvakom sorte v njegovi kategoriji. Seveda smo na to oceno še posebej ponosni, saj prihaja iz Ormoža, tamkajšnje gorice pa veljajo za zibelko sorte šipon. Tako se je v slovenski vinarski praksi še enkrat pokazalo, da najboljše grozdje za izjemne vinske polnitve uspeva na legah, ki so bogato obdarjene s soncem, ob tem pa imajo še neko drugo naravno okoliščino, ki grozdju zagotavlja dodatne posebnosti.
V Ptujski kleti nam je vse naravne danosti uspelo spraviti v steklenice, zato nas odličje, ki nam ga je podelil Klub šipon, sicer ne preseneča, smo pa nanj izjemno ponosni,Ť je ob prejemu plakete prvaka sorte šipon v svoji kategoriji iz Ptujske kleti poudaril njen direktor Andrej Sajko.

Povsem druge narave pa je razglasitev ptujskega nobl cuvéeja za najbolj všečno belo vino nedavnega Slovenskega festivala vin, ki je že sedmič zapored potekal v Ljubljani, tokrat v hotelu Slon. Gre namreč za zvrst vina, donegovanega iz sort chardonnay, rumeni muškat in laški rizling. Vino je bilo donegovano na način, ki je ohranil vse žlahtne lastnosti grozdja, ob tem pa med daljšim kletarskim postopkom dozorelo v izjemno krepko, stilno prepoznavno polnitev s privzdignjeno cvetico. ťKer so ga prav obiskovalci festivala vin prepoznali za najbolj všečnega, smo prejeli nagrado, ki si jo vsak vinar pravzaprav najbolj želi. Vsa vina namreč negujemo zato, da bi bila dopadljiva najširšemu krogu potrošnikov.

Ti seveda naša prizadevanja nagrajujejo tako, da posegajo po ptujskih polnitvah na trgovinskih policah, če pa mu ob tem dajo priznanje še obiskovalci specializirane vinske prireditve, je to dokaz, da so ptujske polnitve ne samo med najbolj kvalitetnimi, ampak tudi med najbolj zaželenimi,Ť je ob tem izpostavil direktor Andrej Sajko.

Dodal je samo še to, da obe priznanji za Ptujsko klet prihajata v pravem času, saj je december mesec, ko se še bolj kot običajno posvečamo prav vinom. Kot dopolnitvi kulinaričnih užitkov in kot sredstvu, ki nam pomaga pri delitvi zadovoljstva z ljudmi, s katerimi smo dosegali delovne rezultate ali pa želimo z njimi deliti druge vrste sreče.

Branko Vodušek