Samo kvaliteta se ne boji nobene konkurence

Slovenska vina se vse bolj uveljavljajo med tujimi potrošniki.
Dejstvo, da postajajo slovenska vina vse bolj prepoznavna in uspešna tudi na zahtevnih tujih trgih, kjer je vrhunska kapljica zelo cenjena, potrjujejo v zadnjem času tudi številni obsežni prispevki v prestižnih evropskih strokovnih revijah namenjenih vinu in vinogradništvu. In še bolj pomembno je, da navadno ne gre za ťsuhoparneŤ reklamne prispevke o naših vinih in vinogradnikih, temveč so to večinoma ťnagradneŤ predstavitve, ki jih spodbujajo takšni in drugačni vrhunski dosežki na širšem evropskem in svetovnem območju.Še posebej pomembno je, da prihajajo uspešni vinogradniki praktično iz cele države, od Steyerja (Radgonsko kapelske gorice), Kupljena (Jeruzalem), Valdhubra (Svečina), do Batiča in drugih z Vipavskega…

Tako je mednarodna revija za vino in vinogradništvo ťAlles uber WeinŤ (Vse o vinu) V zadnji številki za leto 2004 je Vinogradništvo Steyer prejelo zlato medaljo in pravico objave, da so ťzlatiŤ. To je veliko priznanje, saj omenjena revija izhaja več kot 20 let in tudi sodi v ťšpicoŤ tovrstnih strokovnih revij, je pa tudi daleč največja revija o vinih v nemško govorečih deželah.V reviji ťWeine & MenschenŤ (Vina in ljudje), je sedem slovenskih vinogradnikov (Kogl, Krajnc, Kupljen, Steyer, Valdhuber, Prus, Batič), ki prihajajo iz vseh treh vinorodnih dežel, bilo predlaganih kot odlični in jih priporočajo ne le svojim bralcem temveč vsem potrošnikom odlične vinske kapljice.

Pravzaprav so jih razglasili za ťšpicoŤ vin, ob tem pa so za odlične novih sedmih vinogradnikov iz Slovenije (Dveri pax, Mirno vino, Krainz, Kostelic, Brandulin, Rojac, Tilia). Omeniti kaže, da je domovina obeh osrednjih ťvinogradniško – vinskihŤ revij Nemčija, toda tiskajo ju po številnih drugih evrospki, še posebej nemško govorečih državah.

Odmevne ocene o nekaterih slovenskih vinih prihajajo tudi iz sosednje Hrvaške, kjer imajo slovenski vinogradniki lepe možnosti, kajti sosedje so dobri potrošniki odličnih vin, sami pa jih nimajo dovolj. Tako je namreč hrvaška revija za vina, kulturo prehrane, pitja in turizma Svet v kozarcu (Svijet u čaši) v svoji decembrsko-januarski številki 2004/05 med drugim objavila tudi ťPotrošački putokazŤ (Potrošniško vodilo), kjer so v različnih pokušinah ocenili nad 500 vzorcev domačih in tujih vin (iz skoraj vseh najpomembnejših svetovnih pridelovalk vina), kjer podeljujejo pet, štiri in tri ťkakovostne grozdeŤ, s čem potrošnikom skušajo pomagati pri odločitvi o nakupu vin. In tudi tukaj so bila uspešna tudi slovenska vina, kjer so si za svoja vina po štiri grozde (od 90 do 94 točk) prislužili: Janez Istenič Steyer vina, Edi Simčič, Marjan Simčič, Valter Mlečnik in Sutor vina. Ob tem so si: janez Istenič, Dveri Pax, Danilo Steyer, Movia, Edi Simčič, Marjan Simčič, Aleksij Erzetič, Branko Čotar, Joško Renčel, Vina Koper, Ivan Batič, Valter Mlečnik, Sutor vina in Zlila Vipava, prislužili tudi po tri grozde (od 86 – 89 točk) za številne vzorce.

Oste Bakal