izbrali so 10. slovensko vinsko kraljico, in sicer za leto 2005. Nova kraljica je Maja Cigoj iz okolice Ajdovčine. Nekako hkrati z izbiro miss sveta na Kitajskem, je Slovenija dobila novo vinsko kraljico; 19 letno tudentko z Vipavskega bodo uradno okronali v začetku leta 2005 v Radencih .
Slovenija, kot vinorodna deela, s tradicijo vinske kulture in pridelave vina e tradicionalno izbira Vinsko kraljico, ki pomaga promovirati slovenska vina, vinogradnitvo in lepote slovenske vinorodne deele.
In tako smo od uvedbe projekta "Slovenska vinska kraljica", katerega nosilec je Pomurski sejem d.d. iz Gornje Radgone, leta 1996 imeli e devet kraljic.
Najprej je to bila Lidija Mavretič iz Bele krajine (1996), sledijo pa Selma Lukač s Koprskega (1997), Katarina Jenur iz Posavja (1998), Irene Kupljen iz Radgonsko – kapelskih goric (1999), Martina Stegovec z Vipavskega (2000), Jerneja Bratua iz Norincev pri Ljutomeru (2001). V letu 2002 je bila slovenska vinska kraljica Tjaa Koroa ravno tako iz Ljutomersko – ormokih goric, lani pa Simona traus iz marsko virtajnskih goric.
Letos je kraljica Vesna Bajuk iz okolice Metlike v Beli krajini, sedaj pa so e izbrali njeno naslednico za leto 2005, katero bodo okronali na posebni slovesnosti, ki bo v začetku prihodnjega leta v hotelu Radin v Radencih.
In okronana bo 19 letna Maja Cigoj z Vipavskega! Tako je namreč v prostorih Pomurskega sejma v Gornji Radgoni, nekako hkrati kot je na Kitajskem bila izbrana miss sveta, odločila posebna strokovna komisija. Tako je Vinska kraljica Slovenije za leto 2005 postala Maja Cigoj iz vasice Črniče (občina Ajdovčina) v Vipavski dolini. 19 letna Maja Cigoj je doma na vinogradniki turistični kmetiji Cigoj v vasici Črniče v Vipavski dolini Končala je Srednjo ekonomsko olo v Novi Gorici, tudij pa bo nadaljevala na Biotehniki fakulteti, smer vinogradnitvo.
Zanimivo je, da Maja predstavlja naravni most med Podravsko in Primorsko vinorodno deelo, saj je oče doma iz Vipavske doline mama pa se je tja priselila iz Haloz.
Med 8 kandidatkami iz vseh treh slovenskih vinorodnih deel, je Vinsko kraljico Slovenije za leto 2005 izbrala komisija, ki jo je vodil predsednik Janez Erjavec, direktor Pomurskega sejma d.d., nosilca projekta Vinska kraljica Slovenije. Člani komisije so bili: Anton Kampu, upan občine Gornja Radgona, Iztok Klenar, direktor kleti Vinakoper d.d., Lidija Mavretič, prva vinska kraljica Slovenije, Zdravko Mastnak, direktor kleti Kmečka zadruga Krko z.o.o., Joco nidarič, priznani fotograf, ter Mateja Jaklič, vodja komerciale in Miran Mate, tiskovni predstavnik (oba iz Pomurskega sejma d.d.).
Kandidatke so se komisiji najprej na kratko predstavile. Nato so odgovarjale na splona vpraanja o aktualnih dogodkih doma in v svetu, na vpraanja o vinogradnitvu in vinarstvu v Sloveniji in vinarstvu nasploh ter na vpraanja o načinu ponudbe vina. Podale so tudi kratko predstavitev v enem od svetovnih jezikov.
Maja Cigoj je komisijo prepričala s prijetnim nastopom, v katerim je poleg poznavanja vinogradnitva in vinarstva, spotovanja in ljubezni do vina dokazala tudi visoko stopnjo splone razgledanosti in komunikativnosti.
Maja Cigoj, ki bo v letu 2005 gospodarica slovenskega vinskega dvora, bo kot Vinska kraljica Slovenije za leto 2005, kot rečeno okronana na svečani prireditvi, ki bo v pričetku naslednjega leta v Radencih. Po svečani zaobljubi bo eno leto skrbela za promocijo slovenskih vin, vinogradnitva, slovenske vinorodne deele kot zanimive turistične destinacije ter za dvigovanje kulture pitja vina.
Sicer pa, po statutu projekta se na natečaj lahko prijavijo dekleta stara od 18 do 24 let, ki so e vedno neporočena. Na posebnem testiranju prijavljenih kandidatk, kjer je izbrana kraljica z enoletno mandatno dobo, pa so dekleta morala pokazati dobro strokovno znanje s področja vinogradnitva, vinarstva in trenja vin, enako pa tudi ustrezno znanje tujih jezikov, kajti odlična slovenska vina je potrebno predstavljati tudi v tujini. Sicer pa, Slovenska vinska kraljica veliko potuje, spoznava nove ljudi, njihove navade in seveda vina. Na teh potovanjih pa zastopa vina iz vseh treh slovenskih vinorodnih deel in vseh 14 vinorodnih okoliev, in si v javnosti prizadeva za njihovo razpoznavnost ter irjenje kulture pitja vina, in to na vsakem mestu, e posebej, na prireditvah povezanih z vinom.
Oste Bakal