Objavljamo zahtevo Dravnega sveta:
Dravni svet Republike Slovenije je na 11. izredni seji, dne 23. 12. 2005, ob obravnavi zakona o vinu (Zvin), ki ga je Dravni zbor Republike Slovenije sprejel na 12. redni seji, dne 20. 12. 2005, na podlagi tretje alinee prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije sprejel
Z A H T E V O
da Dravni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o zakonu o vinu.
Obrazloitev:
V 3. alinei 8. člena predloga zakona so bile predlagane tri vinorodne deele (Primorska, Podravje in Posavje). Sprejeto pa je bilo določilo, da sta vinorodni deeli Primorska in Vzhodna Slovenija, z obrazloitvijo, da se v skladu s cilji zakona dosedanji vinorodni deeli Posavje in Podravje zdruita v eno deelo z imenom Vzhodna Slovenija, kar pomeni, da se na ta način daje monost za zdruevanje ponudbe deelnega vina (monost meanja grozdja oziroma vina iz celotne deele za pridelavo deelnih vin PGO). Poveča se konkurenca pri odkupu grozdja za pridelavo deelnega vina PGO, saj vsi subjekti, ki so registrirani za to dejavnost, lahko odkupujejo navedeno grozdje po celi vinorodni deeli. Hkrati pa manje tevilo pridelovalnih enot (v tem primeru vinorodnih deel) predstavlja tudi monost lajega trenjskega komuniciranja s potroniki, saj so geografske označbe eden od pomembnih znakov razlikovanja in s tem elementi trenja, pri čemer pa komuniciranje s potroniki (predvsem izven Republike Slovenije) z velikim tevilom geografskih označb prej zmede kot ustrezno informira potronika o poreklu vina.
Dravni svet meni, da je torej 8. člen eden od členov v zakonu, ki bo imel verjetno dolgoročne posledice, pri čemer so argumenti za dve ali tri vinorodni deeli tehtni. V strokovnih krogih in tudi z mnogimi večjimi vinarji, kakor tudi v okviru Odbora za vinogradnitvo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, je bilo sprejeto staliče, da je bolja dolgoročna perspektiva in odločitev za podporo trem vinorodnim deelam (Primorska, Podravje, Posavje). Podravje in Posavje pa se iz geografskih in strokovnih razlogov preimenuje v Severovzhodno deelo (vsi okolii do levega brega Save) in Jugovzhodno vinorodno deelo (okolii desnega brega Save).
Ime deele Podravje in Posavje je izhajalo iz leta 1948, sprejete razdelitve na rajone, ki ni upotevalo vinogradov levega brega Mure, ker je po planskih načrtih bilo Prekmurje predvideno za plantane sadne nasade. Zato Podravje več ne ne odgovarja realnosti, ker asimilira Pomurje. Poleg tega se nahaja na levem bregu Save Bizeljsko-Sremiki vinorodni okoli, ki po geolokih in klimatskih razmerah spada v novo nastali tajerski vinorodni okoli. Zato tudi Posavje več ne more ostati, ker potem se ne more priključiti k tajerskemu okoliu Bizeljsko-Sremiki vinorodni okoli. S tem so se strinjali mnogi vinogradniki na Dolenjskem, ki jih je nekaj tisoč, zato se dravni svet zavzema za ohranitev treh vinorodnih deel.
Dravni svet opozarja tudi na strokovno pomanjkljivost nekaterih členov zakona:
zakon dovoljuje dosladkanje ne le mota ali drozge za dvig prepotrebnega alkohola, ki je dovoljeno v neugodnih vremenskih prilikah v coni B, ampak tudi dosladkanje vina, kar je z zdravstvenega vidika nedopustno. V kakrni koli obliki dodani sladkor v vinu (koncentriran mot, rektificiran sladkor ali disaharid ali navadni sladkor) vsebuje toliko glukoze kot fruktoze, kar pa je iz zdravstvenega vidika vpraljivo za vse e registrirane diabetike (okoli 100.000) in e tiste, ki sploh ne vedo, da so sladkorni bolniki. Zato je nujno prepovedati slajenje za vsa vina, ne samo za vrhunsko kakovost vina. Vsi zakonski predpisi do sedaj so dovoljevali le v izjemno slabih letnikih dosladkanje mota ali drozge, nikoli pa vina!
prav tako je nedopustno, da se po trgatvi grozdje, ki se sui razgrnjeno na slami ali koncentrira sok na odrezanih paronih (lahko tudi suilnicah ali drugače) nedopustno, da se uvrsti v isto skupino, kot na primer suhi jagodni izbor ali ledeno vino, ki mora to tehnoloko zrelost doseči odvisno od prezrelosti na trti in ne naknadno z nekimi postopki izven trte. Zato dravni svet meni, da je potrebno v 2. členu to uvrstiti med tako imenovana posebna naravna vina in člen dopolniti;
21. člen je zelo slabo definiran, saj govori pavalno o tehnoloki zrelosti, ne pa o tem, da je ta odvisna od programa proizvodnje kleti. Če je v polni zrelosti za kakovostno vino zaradi slabih vremenskih razmer vsebnost naravnega alkohola za cono B prenizka, se sme maksimalno dosladkati mot ali drozga, nikoli pa vino, za dvig največ 2,5 vol % alkohola in če je ta dovoljena korekcija prenizka, se vino deklasira v niji kakovostni razred (deelno vino), ne pa, da lahko minister znia predpisane kriterije za kakovostni razred. Samo s sladkorjem se ne da nadoknaditi vseh drugih manjkajočih sestavin, ki jih drugače grozdje s predelavo v kakovostni razred mora prinesti s seboj;
kakovostni razred vina se mora v okoliu, kjer je grozdje pridelano, predelano, vino donegovano, tudi ustekleničeno, pripraviti za potronjo in stekleničiti, zaradi ohranitve avtentičnosti ali porekla vina. Nedopustno je stekleničenje kakovostnega vina, za katerega je največje pridelovalno območje okoli, stekleničiti izven okolia.
razmisliti bi kazalo, ali se v kakovostnem razredu neka vija kakovost poimenuje z vrhunskim vinom "ZGP", ali ne bi kazalo ta izraz nadomestiti s krajim in laje razumljivim izrazom "TOP kakovostno vino ZGP";
v zakonu ne morata biti za isti okoli dva imena, potrebno se je odločiti za enega. Primer: "Gorika Brda" ali "Brda" oziroma "Vipavska dolina" ali "Vipava".
12. člen je potrebno nadomestiti z drugim ustreznim besedilom, saj v predelavo grozdja spada tudi stiskanje;
v 23. členu, ki obravnava predpisane enoloke postopke in enoloka sredstva, je potrebno od prvega do četrtega odstavka dodati med besedama "grozdje" in "mot" besedo "drozga".
Za poročevalca je bil določen dravni svetnik Marjan Maučec.
P r e d s e d n i k
Janez Sunik
tevilka: 322-05/90-1/26
Ljubljana, 23. 12. 2005
Dokument je naslovljen na
Gospod
France Cukjati, dr. med.
PREDSEDNIK
DRAVNEGA ZBORA
REPUBLIKE SLOVENIJE
Originalna povezava: http://www.ds-rs.si/dejavnost/dsvet/sklepi/izr11t2_skl.doc
