Invalidke severovzhodne Slovenije so izdelovale enkratne pisanice.
Tedenska delavnica "pridelala" več sto enkratnih pirhov.
Vodstvo Zveze delovnih invalidov Slovenije (ZDIS) je tudi letonjo pomlad za svoje članstvo po vsej dravi, pripravilo nekatere ustvarjalne delavnice in terapevtske skupine. In med njimi sta bili tudi dve tedenski delavnici, ki sta potekali v ťDomu zdravja ZDISŤ v Radencih.
Poleg ustvarjalne delavnice ťObrezovanje drevjaŤ, katero sta vodila Franc Meglič in Marko terbal, pa je e posebno pozornost pritegnila ustvarjalna delavnica ťIzdelovanje pisanicŤ, katera je potekala pod mentorstvom Marte Bregar, nekdanje dolgoletne predsednice
Medobčinskega drutva invalidov (MDI) Gornja Radgona. To pravzaprav niti ne preseneča, saj gre za velikonočni čas, ko se tudi tevilne invalidke elijo naučiti barvanja, slikanja in okraevanja pirhov, svoje znanje pa hkrati elijo prenaati tudi na druge. In pri Marti Bregar so se tevilne invalidke in tudi invalidi s Koroke, tajerske in Pomurja, imele kaj naučiti. Priblino deset invalidk, predvsem iz najbolj oddaljene Koroke, je celo teden dni bivalo v ťDomu ZDIS) v Radencih, dnevno pa so se jim pridruili tudi invalidke in invalidi iz blinjih krajev, torej iz tajerske in Pomurja. Vsi udeleenci, katere so vmes obiskali tudi podpredsednik ZDIS Alojz Cifer, predsednik MDI Gornja Radgona Branko Habjanič, predsednica radgonskega aktiva MDI Hedvika Weinger in e kdo, pa so v tednu dni izdelali dejansko veliko pisanic, ki so prava paa za oči, ter obli duo in srce. Vsi udeleenci so se dejansko veliko naučili in bodo svoje znanje sedaj lahko, v domačem okolju, prenaali tudi na druge.
O sami delavnici in o pisanicah sploh smo se pogovarjali z Marto Bregar iz Črenjevcev pri Gornji Radgoni, sicer upokojeno uslubenko Carinarnice Murska Sobota, ki zagotovo ima posebej zanimiv konjiček. Kot dolgoletna predsednica MDI Gornja Radgona, ki v občinah Radgona, Radenci in Sveti Jurij teje nad 1000 članic in članov, in tudi sedaj ko to več ni, ter kot vodja upnijske karitas Gornja Radgona, ima Marta polne roke drubeno koristnega dela. Kljub temu pa se posveča tudi tevilnim drugim dejavnostim. In ena osrednjih e nekaj zadnjih pomladi je slikanje, barvanje in sploh okraevanje velikonočnih pirhov ali pisank, kot pravijo nekateri na tem območju. Za ta zanimivi konjiček, ki niti ni tako poceni, kajti potrebno je vloiti kar nekaj sredstev in potem e več dela, da se dobi lep pirh, jo je navduila sestra Nea Romih iz Peker pri Mariboru, ki je e nekoč vodila tudi tečaj ťuniverze za tretjo ivljenjsko obdobjeŤ različnih tehnik barvanja. Marta se je malo bolj v tem opravilu aktivirala pred nekaj leti, ko je sama in s tevilnimi udeleenkami posebnih delavnic v Trstenjakovem domu v Gornji Radgoni, na sezono ťizdelalaŤ 800 do 1500 lepih pirhov. Večino teh je navadno podarila Medobčinskem drutvu invalidov in karitasu, katere so potem prodali, denar pa koristno porabili v humanitarne namene.
ťGre za posebne plastične pirhe, katere potem okraujem z različnimi motivi, in sicer z akrilnimi barvami. To so barve na vodni osnovi, ki se lepo primejo na plastiki. Izdelujem različne pirhe in eni so lahko narejeni v petih minutah, drugi pa spet zahtevajo tudi več kot pol ure, če gre za kaken droben ali zahteven vzorček. Najraje riem različne roice, toda riem tudi različne druge vzorčke. Poleg risanja na pirhe pa kvačkam tudi "oblekice" za pirhe, ki so tudi zelo lepe in zanimive. Vse to kar delam je namenjeno za dobrodelne namene, saj najprej vse prodamo potem pa razdelimo denar med invalide in karitas. Sama nisem nekakna umetnica, vendar pa ob tem delu uivam in ne potrebujem nobenega zasluka. Vem pa, da e material za en prih stane dobrih 100 tolarjevŤ, pravi skromna Marta Bregar. Sprva je tudi ona samo kvačkala, saj si ni zaupala, toda prepričala jo je sestra, ko je dejala, poskusi in bo videla, da bo lo.
In je res lo v kar smo se lahko sami prepričali, ko smo Marto, skupaj z ostalimi članicami invalidskih drutev srečali v ťinvalidski hiiŤ v Radencih, kjer je nastal pravi mali slikarski atelje s tevilnimi enkratnimi pirhi, kateri so lahko kot okrasek obeeni ali postavljeni na mizi oz. kjerkoli drugje. Za vsak pirh pa je namenjen tudi ličen majhen okrasni trakec. Marta nam samo pove, da so se obiskovalke letonjih delavnic odlično naučile, in da bo v prihodnjih letih, marsikje po severovzhodu Slovenije, vedno več enkratnih pisanic, pirhov, remnek
Besedilo Oste Bakal