Ob dananjem dnevu vinogradnikov na 44. Mednarodnem kmetijsko ivilskem sejmu v Gornji Radgoni je strokovni del sejma z zanimivo predstavitvijo priprav na reformo evropskega vinskega sektorja obogatila strokovnjakinja iz generalne direkcije za kmetijstvo in razvoj podeelja pri Evropski komisiji Ildiko Mikulas, ki je pripravila predavanje z naslovom ťZa trajnostni evropski vinski sektorŤ.
Skupna trna ureditev za vino v Evropski skupnosti obstaja e od leta 1960, ko je morala Evropa zagotoviti dovolj hrane, boljo produktivnost, stabilneji trg in bolji dohodek kmetom. V naslednjih desetletjih pa so bile reforme zaradi vedno večjih presekov vina na evropskem trgu vedno bolj usmerjene v stabilizacijo trga. Največja sprememba po letu 1960 se je na področju pridelovanja vina v Evropi zgodila z Agendo 2000, je dejala Mikulaseva, ko je bilo treba z reformo trga znova vzpostaviti trno ravnovesje.
Vendar pričakovanih učinkov ni bilo in sedaj je Evropska unija pred novo reformo vinskega trga, ki je predvsem posledica obveznosti Evrope, da svoje trge odpira tretjim dravam.
Stanje na trgu vina v EU je sedaj zelo neobetavno: vsako leto poraba vina v uniji pade za 7,5 milijonov litrov, uvoz vina iz tretjih drav pa se vsako leto poveča za desetino. ťČe se bo tak trend nadaljeval, bo EU iz neto izvoznice kmalu postala neto uvoznica vina,Ť je dejala evropska strokovnjakinja. Zato je reforma nujna. ťZ njo moramo doseči ureditev, ki bo povečala konkurenčnost evropskih vinarjev, ki bo oblikovala učinkoviteja, jasneja in bolj preprosta pravila in ki bo vendarle ohranjala tradicije vinarstva in vinogradnitva Evrope. Tradicije in evropskih značilnosti namreč ne kae spreminjati in kopirati to, kar počnejo vinarji iz tretjih drav.
Na primer v Sloveniji, kjer so z vinogradi posajena strma pobočja, je treba vinogradnitvo ohraniti kot del tradicije.Ť
Evropska komisija sedaj lahko izbira med tirimi monostmi: ali bo samo z manjimi popravki izboljala sedanje stanje, ali se bo lotila korenite reforme vinskega sektorja, ali bo povzela elemente reform na drugih področjih (tobak, sladkor) ali pa bo evropski trg v celoti deregulirala. Po besedah Mikulaseve se komisija nagiba k drugi monosti, koreniti reformi sektorja. Pri tem predvidevajo, da bi del dosedanjih ukrepov vinske politike ohranili in jih morda e okrepili, nekatere ukrepe bi uvedli na novo, del dosedanjih ukrepov pa bi povsem odpravili.
Med prvimi naj bi bila predvsem pomoč za prestrukturiranje in razvoj podeelja, med odpravljenimi ukrepi pa bodo skoraj gotovo pravice do zasaditve, pomoč za javno skladičenje, pomoč za mot, pomoč za destilacijo , med novimi ukrepi pa je verjetno doslej največ vznemirjenja vzbudil ukrep krčenja vinogradov. Toda ta ukrep naj ne bi bil nikakrna prisila Evropske komisije, zanj naj bi se odločali sami vinogradniki, vzpodbuda za izkrčeni hektar vinograda pa naj bi znaala okrog 6.000 evrov. Za izkrčeno povrino bi bil vinogradnik upravičen do drugih kmetijskih subvencij.
Proračun Evropske komisije za vinski sektor naj se po reformi ne bi zmanjal, le da bi ta denar namesto dosedanje večinske porabe za interventne ukrepe pametneje razporedili v sredstva za vzpodbude za krčenje, v proračun za neposredna plačila, za ukrepe v nacionalnih okvirjih (to bodo ukrepi, ki jih bo s seznama izbrala vsaka drava posebej po svoji presoji) in v ukrepe za razvoj podeelja na vinogradnikih območjih.
Osnutek zakonskega predloga naj bi Komisija oblikovala do konca letonjega ali začetka prihodnjega leta, v prvi polovici prihodnjega leta naj bi potekala pogajanja s članicami EU, reforma pa naj bi začela veljati leta 2008 ali 2009. ťDo oblikovanja osnutka zakonskega predloga bi radi dobili čimveč ocen in pripomb, ki bi pomagale pri dokončnem oblikovanju osnutka. Upam pa, da reforma ne bo prevelik ok za slovenske vinogradnike,Ťje dejala.