Združenje družinskih vinogradnikov in vinarjev Slovenije

Združeni družinski vinogradniki štejejo 74 članov.
V novem združenju le vinogradniki z več kot tremi hektarji vinogradov.
Letošnji mednarodni kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni so za svojo prvo javno predstavitev izkoristili ustanovitelji nove vinogradniško – vinarske združbe v Sloveniji, Združenja družinskih vinogradnikov in vinarjev Slovenije.

Gre za združenje, ki so ga ustanovili v začetku letošnjega leta, kjer združujejo aktivne blagovne znamke družinskih vinogradniško – vinarskih posestev. Čurin, Stayer, Ščurek, Makovec, Korenika, Kristančič, Vodopivec, Valdhuber, Kupljen, Prus, Simčič, Gaube… so samo nekatera od zvenečih slovenskih vinogradniških imen, ki so se zbrala na predstavitvi in ki zagotavljajo, da bo nova organizacija zastavljena resno in profesionalno.

Profesionalnost so že ob ustanovitvi zveze njeni člani potrdili z odločitvijo, da bo zanje delal poklicni sekretar Božo Gaberšek. Združenje, ki je že tretje podobno združenje v Sloveniji poleg Vinske družbe Slovenije in Zveze društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije, je nastalo januarja letos, njegovi člani pa so si zastavili cilj, da združenje postane vplivna vseslovenska cehovska organizacija družinsko osnovanih in družinsko organiziranih vinogradniško – vinarskih posestev z neposrednim vplivom na vsestransko oblikovanje statusa kmetijskih posestev in slovenske vinogradniško – vinarske politike.

Ker namreč družinske vinogradniško – vinarske kmetije pridelujejo grozdje in vino ozkega geografskega porekla na lastnih ali najetih površinah z družinskim kapitalom in v glavnem z individualno prodajo vina od nekaj deset do nekaj sto tisoč steklenic, se ne počutijo primerljive s trgovskimi kletmi, proizvodno prodajnimi korporacijami, velikimi vinarskimi podjetji ali zadružnimi kletmi in želijo svoje skupno delo prilagoditi tem značilnostim.

„V naših vinogradih pridelujemo grozdje in vino ozkega geografskega porekla na lastnih ali najetih površinah. Izvor Kapitala je družinski. Anomalijo narave in trga zmanjšujemo z lastno kreativnostjo in kapitalomm. Prodaja vina je individualna ali preko zastopnikov. Naš trg temelji na individualnosti, oz. osebnih stikih s strankami. Velikostni razred naši kleti znaša med nekaj deset do nekaj sto tisoč steklenic. Večina vina družinskih vinogradnikov – vinarjev je prodanega v gostinstvu in v reprezentančnem darilnem programu. Delež vina prodanega izven meja Slovenije se povečuje vsako leto (10 do 15 %). Le manjši delež vina je prodan v trgovinah“, pravi med drugim ugledni vinogradnik iz Plitvice pri Gornji Radgoni Danilo Steyer, ki dodaja, da je trenutno v združenju največ članstva iz Vinorodne dežele Primorje (40), najmanj pa iz Posavja (6).

Po besedah predsednika zveze, ki tačas šteje 74 članov, Primoža Lavrenčiča, se zgodovina očitno ponavlja, saj so njihovi predniki že pred 130 leti v za vino in vinogradnike kriznih časih ustanovili Združbo vinogradnikov, ki naj bi pomagala združenim pridelovalcem. Tudi njihova nova zveza je nastala v za prodajo vina slabih časih, ko bo znova treba združiti moči. ťHočemo biti vseslovenska, prilagodljiva in članom koristna organizacija z neposrednim vplivom na vsestransko oblikovanje statusa kmetijskih posestev in slovenske vinogradniško – vinske politikeŤ je dejal predsednik Lavrenčič. Da v njihovih vrstah ni prostora za popoldanske vinogradniške ljubitelje, so ustanovitelji zveze pokazali z določitvijo pogojev za članstvo: medse sprejmejo samo poklicne vinogradnike in vinarje, ki imajo več kot tri hektarje vinogradov in ki svoje vino prodajajo pod lastno blagovno znamko.

Na predstavitvi zveze pa se je oglasil tudi predsednik že deset let stare Zveze društev vinogradnikov Slovenije Stanko Šoster, ki ga je motilo, da nihče ni omenil že obstoječih organizacij, ki delujejo na podoben način, kot so to zastavili ustanovitelji nove zveze. Že zaradi enake kratice organizacije, ki ji sam predseduje, in novoustanovljene zveze, bi se morali že prej srečati in dogovarjati, je dejal.
Besedilo in foto: Oste Bakal