Sestali so se pomurski vitezi vina

Člani Slovenskega reda vitezov vina, omizje za Pomurje so se sestali v gostišču Zorko v Borecih, kjer so spregovorili o narejenem v lanskem letu ter o načrtih za leto 2007. Prvič sta zraven bila tudi Zlatko Borak iz Benedikta ter Renato Flisar iz Lutvercev, ki sta pred dnevi, skupaj s še 17 kolegov iz cele države, bila sprejeta v Slovenski red vitezov. V Sloveniji je sicer sedem omizij z okrog 100 vitezov, v Pomurju pa pod vodstvom konzula Franca Škrobarja red sestavlja 14 članov. “V Slovenskem redu vitezov ne more biti vsakdo. Vitez namreč postaneš, če imaš določene kvalitete ter le na povabilo članov tega reda. Moraš biti vinogradnik ali vinar, častilec vin, spoštovati moraš vinsko kapljico, jo promovirati”, je obrazložil konzul Škorbar.
Na tokratnem srečanju so člani viteškega reda pregledali delo v lanskem letu ter sprejeli program aktivnosti za leto 2007. „Za nami je dokaj aktivno leto. Med drugim smo se vitezi srečali na lendavskem koncu, kjer smo si ogledali številne vinograde ter degustirali tamkajšnja vina, obiskali smo tudi madžarske vinogradnike in vinarje, konec avgusta pa smo v Gornji Radgoni, v sklopu mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma izpeljali tretji viteški turnir, na katerem smo ocenjevali slovenska vina. Najvišjo oceno ter s tem naziv viteško vino je v letu 2006 prejel Sauvignon družbe Jeruzalem Ormož,“ je med drugim izpostavil Škrobar, ki je mimogrede bil kar 42 let zaposlen v vinogradništvu in vinarstvu, vseskozi v družbi Radgonske gorice, pred odhodom v pokoj pa je bil več kot dve desetletji direktor te družbe.

Pomurski vinski vitezi, ki so tokrat v gostišču Zorko ob viteški večerji degustirali svoje vinske vzorce, bodo vinski turnir v Gornji Radgoni izpeljali tudi letos, ko bodo ocenjevali vinske vzorce ne glede na sorto. Med drugimi aktivnostmi, pa si bodo ogledali tudi vinograde in vinske kleti v Ljutomersko-Ormoških goricah ter na Goričkem. Na samem viteškem srečanju, smo v sproščenem in prijetnem vzdušju, med drugim lahko slišali tudi veliko lepih zanimivosti povezanih z vinom, kar tudi ne preseneča, saj so bili zraven sami vitezi. A vino je bilo najprej namenjeno le bogovom. To je namreč zgodba o velikanih, ki so dozorevali v sodih, o druženju z njimi, o civilizaciji, ki svoja leta šteje v tisočletjih.

Vino tudi odslikava vzajemni odnos vinogradnika – vinarja in ljubitelja vina. Je izpoved enega in drugega o tej čudežni pijači, ki spremlja človeka od vekomaj. Vino, ki je pesem zemlje, naj bo darilo osebi, ki v kozarcu vina ne vidi le tekočine, morda zazna še vonj in okus, ampak ji pomeni nekaj več, osebi, ki zna ceniti trud vinogradnika in skrb kletarja; osebi, ki v vinu odkriva življenje od zemlje in trte do človeka, do prijateljev, ki jih spoznava ob vinu, zakaj vino ni rado samo. Zgodba o vinu pa je zgodba o človeku. Vino spremlja vse poti človeške ustvarjalnosti, človekovega hotenja po lepem, po tradiciji in viziji jutrišnjega dne. Zdaj je vino pesem, zdaj podoba na platnu, zdaj beseda na papirju, zdaj izpoved v veselju in žalosti, zdaj dogodek, ki postaja z umetniškim delom nesmrten; Vino blagoslovi vsako jed ter ťvino je dobro že samo po sebi, ali vleče nase tudi druge dobre reči: ljubice, godce, ples, petje in vsako drugo veselje. Izvedeli smo, tudi, da je pred natanko 163 leti, davnega leta 1844, Matija Vertovec napisal prvo strokovno knjigo o pridelavi vina: Vinoreja. Pred natanko 33 leti, torej leta 1974 pa se je v okviru Mednarodnega kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni pričelo slovensko ocenjevanje vin ali kot nekateri pravijo „Slovenska vinska olimpijada“…
Besedilo in foto: O.B.

VITEZ MORA ČASTITI IN SPOŠTOVATI VINSKO KAPLJICO

Za morebitni okvirček:
TEMELJNA NAČELA REDA VITEZOV VINA

Viteški red deluje na kulturno – družbenem področju, neobremenjeno z verskimi, političnimi, gospodarskimi in stanovskimi interesi zaradi:
1. Negovanja, dviganja in širjenja vinske kulture in z njo povezanih dejavnosti,
2. Posredovanja znanstvenih spoznanj o vinu,
3. Čaščenja in razglašanja plemenitih vin, ter pospeševanja najboljših lastnosti teh vin,
4. Priznanja vrednot krščanske kulture, ter podpiranja socialne in karitativne dejavnosti,
5. Zavzemanja za vse lepo, dobro in resnično, za idealne vrednote, žlahtno duhovnost in viteško prijateljstvo in
6. Vsi zapriseženci viteškega reda so stanovsko enakopravni, vsak zapriseženec: hospes – pripravnik, svetnik, sodnik in vitez, je s svojim vstopom v viteški red dolžen v zasebnem, službenem, pa tudi v javnem delovanju stremeti k uresničevanju plemenitih ciljev reda in v redu tudi aktivno sodelovati.