Člani Slovenskega reda vitezov vina, omizje za Pomurje so se sestali v gostiču Zorko v Borecih, kjer so spregovorili o narejenem v lanskem letu ter o načrtih za leto 2007. Prvič sta zraven bila tudi Zlatko Borak iz Benedikta ter Renato Flisar iz Lutvercev, ki sta pred dnevi, skupaj s e 17 kolegov iz cele drave, bila sprejeta v Slovenski red vitezov. V Sloveniji je sicer sedem omizij z okrog 100 vitezov, v Pomurju pa pod vodstvom konzula Franca krobarja red sestavlja 14 članov. V Slovenskem redu vitezov ne more biti vsakdo. Vitez namreč postane, če ima določene kvalitete ter le na povabilo članov tega reda. Mora biti vinogradnik ali vinar, častilec vin, spotovati mora vinsko kapljico, jo promovirati, je obrazloil konzul korbar.
Na tokratnem srečanju so člani vitekega reda pregledali delo v lanskem letu ter sprejeli program aktivnosti za leto 2007. Za nami je dokaj aktivno leto. Med drugim smo se vitezi srečali na lendavskem koncu, kjer smo si ogledali tevilne vinograde ter degustirali tamkajnja vina, obiskali smo tudi madarske vinogradnike in vinarje, konec avgusta pa smo v Gornji Radgoni, v sklopu mednarodnega kmetijsko-ivilskega sejma izpeljali tretji viteki turnir, na katerem smo ocenjevali slovenska vina. Najvijo oceno ter s tem naziv viteko vino je v letu 2006 prejel Sauvignon drube Jeruzalem Ormo, je med drugim izpostavil krobar, ki je mimogrede bil kar 42 let zaposlen v vinogradnitvu in vinarstvu, vseskozi v drubi Radgonske gorice, pred odhodom v pokoj pa je bil več kot dve desetletji direktor te drube.
Pomurski vinski vitezi, ki so tokrat v gostiču Zorko ob viteki večerji degustirali svoje vinske vzorce, bodo vinski turnir v Gornji Radgoni izpeljali tudi letos, ko bodo ocenjevali vinske vzorce ne glede na sorto. Med drugimi aktivnostmi, pa si bodo ogledali tudi vinograde in vinske kleti v Ljutomersko-Ormokih goricah ter na Goričkem. Na samem vitekem srečanju, smo v spročenem in prijetnem vzduju, med drugim lahko sliali tudi veliko lepih zanimivosti povezanih z vinom, kar tudi ne preseneča, saj so bili zraven sami vitezi. A vino je bilo najprej namenjeno le bogovom. To je namreč zgodba o velikanih, ki so dozorevali v sodih, o druenju z njimi, o civilizaciji, ki svoja leta teje v tisočletjih.
Vino tudi odslikava vzajemni odnos vinogradnika vinarja in ljubitelja vina. Je izpoved enega in drugega o tej čudeni pijači, ki spremlja človeka od vekomaj. Vino, ki je pesem zemlje, naj bo darilo osebi, ki v kozarcu vina ne vidi le tekočine, morda zazna e vonj in okus, ampak ji pomeni nekaj več, osebi, ki zna ceniti trud vinogradnika in skrb kletarja; osebi, ki v vinu odkriva ivljenje od zemlje in trte do človeka, do prijateljev, ki jih spoznava ob vinu, zakaj vino ni rado samo. Zgodba o vinu pa je zgodba o človeku. Vino spremlja vse poti človeke ustvarjalnosti, človekovega hotenja po lepem, po tradiciji in viziji jutrinjega dne. Zdaj je vino pesem, zdaj podoba na platnu, zdaj beseda na papirju, zdaj izpoved v veselju in alosti, zdaj dogodek, ki postaja z umetnikim delom nesmrten; Vino blagoslovi vsako jed ter ťvino je dobro e samo po sebi, ali vleče nase tudi druge dobre reči: ljubice, godce, ples, petje in vsako drugo veselje. Izvedeli smo, tudi, da je pred natanko 163 leti, davnega leta 1844, Matija Vertovec napisal prvo strokovno knjigo o pridelavi vina: Vinoreja. Pred natanko 33 leti, torej leta 1974 pa se je v okviru Mednarodnega kmetijsko ivilskega sejma v Gornji Radgoni pričelo slovensko ocenjevanje vin ali kot nekateri pravijo Slovenska vinska olimpijada…
Besedilo in foto: O.B.
VITEZ MORA ČASTITI IN SPOTOVATI VINSKO KAPLJICO
Za morebitni okvirček:
TEMELJNA NAČELA REDA VITEZOV VINA
Viteki red deluje na kulturno – drubenem področju, neobremenjeno z verskimi, političnimi, gospodarskimi in stanovskimi interesi zaradi:
1. Negovanja, dviganja in irjenja vinske kulture in z njo povezanih dejavnosti,
2. Posredovanja znanstvenih spoznanj o vinu,
3. Čačenja in razglaanja plemenitih vin, ter pospeevanja najboljih lastnosti teh vin,
4. Priznanja vrednot krčanske kulture, ter podpiranja socialne in karitativne dejavnosti,
5. Zavzemanja za vse lepo, dobro in resnično, za idealne vrednote, lahtno duhovnost in viteko prijateljstvo in
6. Vsi zapriseenci vitekega reda so stanovsko enakopravni, vsak zapriseenec: hospes – pripravnik, svetnik, sodnik in vitez, je s svojim vstopom v viteki red dolen v zasebnem, slubenem, pa tudi v javnem delovanju stremeti k uresničevanju plemenitih ciljev reda in v redu tudi aktivno sodelovati.
