Vitezi različnih redov dobro sodelujejo
SKUPAJ SO OREZALI VITEKO TRTO
V teh toplih in lepih pomladnih dneh, ko je velika večina trsov po vinorodnih goricah e zdavnaj obrezana in pripravljena na vinski letnik 2007, prihajajo na vrsto tudi simbolni rezi različnih trt, ki postajajo prava turistična atrakcija po različnih slovenskih krajih in mestih. In zato ne preseneča, da tudi Slovenski red vitezov vina Omizje za Pomurje, ki teje 14 članov, njegov konzul je Franc krobar, in Zdruenje evropskega reda vitezov vina-Konzulat za Slovenijo-Pomursko omizje z 32 člani in vodjem omizja Ignacom Rajhom, ima v teh dneh polne roke dela. Kako tudi ne, ko pa so vitezi botri na desetine različnim vinskim trtam, zato je njihova dolnost, da tudi skrbijo zanje in jih negujejo med letom.
Med njimi lepo uspeva trta tudi na tako imenovanem bregu sv. Sebečana v Pečarovcih v prekmurski občini Puconci. Pred znano gostilo Zelko oziroma Pri öjtiju so pomurski vitezi vina e leta 2003 zasadili kar troje za regijo najbolj poznanih sort trsov radgonsko ranino, traminec in laki rizling. Letos so vitezi trto obrezali e 4. po vrsti, v blinji gostilni pa je sledilo druenje ob kulinariki in vinu. Gostilničar Duan Zelko nas je ob obisku seznanil z zanimivo anekdoto, namreč da je v vojakih zemljevidih Sebečanski breg s 404 metre nadmorske viine vpisan kot najviji vrh v Pomurju, v civilnih pa kot tretji najviji.
Sicer pa, vitezi obeh redov iz Pomurja so se dogovorili, da bodo vsako leto imeli vsaj dve skupni akciji, in poleg reza, pridejo v potev tudi različne druge prireditve, srečanja ali druenja.
TEMELJNA NAČELA REDA VITEZOV VINA
Viteki red deluje na kulturno – drubenem področju, neobremenjeno z verskimi, političnimi, gospodarskimi in stanovskimi interesi zaradi:
1. Negovanja, dviganja in irjenja vinske kulture in z njo povezanih dejavnosti,
2. Posredovanja znanstvenih spoznanj o vinu,
3. Čačenja in razglaanja plemenitih vin, ter pospeevanja najboljih lastnosti teh vin,
4. Priznanja vrednot krčanske kulture, ter podpiranja socialne in karitativne dejavnosti,
5. Zavzemanja za vse lepo, dobro in resnično, za idealne vrednote, lahtno duhovnost in viteko prijateljstvo in
6. Vsi zapriseenci vitekega reda so stanovsko enakopravni, vsak zapriseenec: hospes – pripravnik, svetnik, sodnik in vitez, je s svojim vstopom v viteki red dolen v zasebnem, slubenem, pa tudi v javnem delovanju stremeti k uresničevanju plemenitih ciljev reda in v redu tudi aktivno sodelovati.
Oste Bakal