Viteška rez

Vitezi različnih redov dobro sodelujejo

SKUPAJ SO OREZALI „VITEŠKO TRTO“

V teh toplih in lepih pomladnih dneh, ko je velika večina trsov po vinorodnih goricah že zdavnaj obrezana in pripravljena na vinski letnik 2007, prihajajo na vrsto tudi simbolni rezi različnih trt, ki postajajo prava turistična atrakcija po različnih slovenskih krajih in mestih. In zato ne preseneča, da tudi Slovenski red vitezov vina – Omizje za Pomurje, ki šteje 14 članov, njegov konzul je Franc Škrobar, in Združenje evropskega reda vitezov vina-Konzulat za Slovenijo-Pomursko omizje z 32 člani in vodjem omizja Ignacom Rajhom, ima v teh dneh polne roke dela. Kako tudi ne, ko pa so vitezi botri na desetine različnim vinskim trtam, zato je njihova dolžnost, da tudi skrbijo zanje in jih negujejo med letom.

Med njimi lepo uspeva trta tudi na tako imenovanem bregu sv. Sebeščana v Pečarovcih v prekmurski občini Puconci. Pred znano gostilo Zelko oziroma „Pri Šöjtiju“ so pomurski vitezi vina že leta 2003 zasadili kar troje za regijo najbolj poznanih sort trsov – radgonsko ranino, traminec in laški rizling. Letos so vitezi trto obrezali že 4. po vrsti, v bližnji gostilni pa je sledilo druženje ob kulinariki in vinu. Gostilničar Dušan Zelko nas je ob obisku seznanil z zanimivo anekdoto, namreč da je v vojaških zemljevidih Sebeščanski breg s 404 metre nadmorske višine vpisan kot najvišji vrh v Pomurju, v civilnih pa kot tretji najvišji.

Sicer pa, vitezi obeh redov iz Pomurja so se dogovorili, da bodo vsako leto imeli vsaj dve skupni akciji, in poleg reza, pridejo v poštev tudi različne druge prireditve, srečanja ali druženja.

TEMELJNA NAČELA REDA VITEZOV VINA

Viteški red deluje na kulturno – družbenem področju, neobremenjeno z verskimi, političnimi, gospodarskimi in stanovskimi interesi zaradi:
1. Negovanja, dviganja in širjenja vinske kulture in z njo povezanih dejavnosti,
2. Posredovanja znanstvenih spoznanj o vinu,
3. Čaščenja in razglašanja plemenitih vin, ter pospeševanja najboljših lastnosti teh vin,
4. Priznanja vrednot krščanske kulture, ter podpiranja socialne in karitativne dejavnosti,
5. Zavzemanja za vse lepo, dobro in resnično, za idealne vrednote, žlahtno duhovnost in viteško prijateljstvo in
6. Vsi zapriseženci viteškega reda so stanovsko enakopravni, vsak zapriseženec: hospes – pripravnik, svetnik, sodnik in vitez, je s svojim vstopom v viteški red dolžen v zasebnem, službenem, pa tudi v javnem delovanju stremeti k uresničevanju plemenitih ciljev reda in v redu tudi aktivno sodelovati.
Oste Bakal