VITEZ MORA ČASTITI IN SPOTOVATI VINSKO KAPLJICO
Obiskali so Jeruzalemsko in Ljutomersko klet, Marijaniče v Vereju…, in končali Pri Zorku
Člani Slovenskega reda vitezov vina, omizje za Pomurje so se, v skladu z letnim planom dela, odpravili na potep po Prlekiji. Tako so tokrat, skupaj z zakonskimi partnerji, med drugim obiskali Ljutomersko Ormoke gorice, posebej klet Jeruzalem, Ljutomersko klet, prenovljeno klet Salezijanskega zavoda v Marijaniču Verej, na koncu pa je potekalo zanimivo viteko srečanje v gostiču Zorko v Borecih.
Prvič sta zraven bila tudi najmlaja viteza, Zlatko Borak iz Benedikta ter Renato Flisar iz Lutvercev, ki sta pred nedavnim, skupaj s e 17 kolegov iz cele drave, bila sprejeta v Slovenski red vitezov. V Sloveniji je sicer sedem omizij z okrog 100 vitezov, v Pomurju pa pod vodstvom konzula Franca krobarja red sestavlja 14 članov. V Slovenskem redu vitezov ne more biti vsakdo. Vitez namreč postane, če ima določene kvalitete ter le na povabilo članov tega reda. Mora biti vinogradnik ali vinar, častilec vin, spotovati mora vinsko kapljico, jo promovirati, je obrazloil konzul korbar.
Dodal je, da omenjeni potep po Prlekiji pomeni, eno izmed strokovnih ekskurzij, kjer običajno poskuajo vina in tako pomagajo vinogradnikom, kot takni pa so dobrodoli v vsako klet. Vsako leto imajo sicer v načrtu najmanj po dve tovrstni ekskurziji, eno sami, drugo z zakonskimi partnerji. Tokrat si bodo pomurski vitezi e posebej zapomnili obisk v prenovljeni kleti Salezijanskega zavoda v Vereju. Med drugim so namreč v tamkajnjem Marijaniču prisostvovali blagoslovitvi vina in kruha. Blagoslov je opravil domači upnik Mirko Rakovnik, blagoslovljeno vino pa so potem degustirali vsi vitezi in ostali prisotni.
Pomurski vinski vitezi, ki so tokrat v gostiču Zorko ob viteki večerji degustirali svoje vinske vzorce, bodo avgusta letos v Gornji Radgoni izpeljali viteki turnir, ko bodo ocenjevali vinske vzorce ne glede na sorto.
Med drugimi aktivnostmi, pa si bodo, poleg vinogradov in vinskih kleti v Ljutomersko-Ormokih goricah, obiskali e tiste na Goričkem. Na samem vitekem srečanju, smo v spročenem in prijetnem vzduju, med drugim lahko sliali tudi veliko lepih zanimivosti povezanih z vinom, kar tudi ne preseneča, saj so bili zraven sami vitezi. A vino je bilo najprej namenjeno le bogovom. To je namreč zgodba o velikanih, ki so dozorevali v sodih, o druenju z njimi, o civilizaciji, ki svoja leta teje v tisočletjih. Vino tudi odslikava vzajemni odnos vinogradnika vinarja in ljubitelja vina. Je izpoved enega in drugega o tej čudeni pijači, ki spremlja človeka od vekomaj. Vino, ki je pesem zemlje, naj bo darilo osebi, ki v kozarcu vina ne vidi le tekočine, morda zazna e vonj in okus, ampak ji pomeni nekaj več, osebi, ki zna ceniti trud vinogradnika in skrb kletarja; osebi, ki v vinu odkriva ivljenje od zemlje in trte do človeka, do prijateljev, ki jih spoznava ob vinu, zakaj vino ni rado samo. Zgodba o vinu pa je zgodba o človeku. Vino spremlja vse poti človeke ustvarjalnosti, človekovega hotenja po lepem, po tradiciji in viziji jutrinjega dne. Zdaj je vino pesem, zdaj podoba na platnu, zdaj beseda na papirju, zdaj izpoved v veselju in alosti, zdaj dogodek, ki postaja z umetnikim delom nesmrten; Vino blagoslovi vsako jed ter ťvino je dobro e samo po sebi, ali vleče nase tudi druge dobre reči: ljubice, godce, ples, petje in vsako drugo veselje.
Izvedeli smo, tudi, da je pred natanko 163 leti, davnega leta 1844, Matija Vertovec napisal prvo strokovno knjigo o pridelavi vina: Vinoreja. Pred natanko 33 leti, torej leta 1974 pa se je v okviru Mednarodnega kmetijsko ivilskega sejma v Gornji Radgoni pričelo slovensko ocenjevanje vin ali kot nekateri pravijo Slovenska vinska olimpijada…
Besedilo in foto: O.B.
