Pri vitezu tefanu so opravili tefanovo trgatevTEFANOV GAMAY 2007 ZA IZBRANO DRUBO
Potem, ko je v vinorodnih Slovenskih Goric, Haloz, Prlekije in Prekmurja, e doslej potekalo veliko tevilo predikatnih, poznih, ledenih ipd. trgatev (Miklaveva, Lucijina, Boična, Treh kraljev, Silvestrska, Svečnična…), se jim je sedaj pridruila e ena, pa e to dodatno nenavadna. Vse druge trgatve potekajo namreč v v vinogradu, tokratna tefanova trgatev, pa je potekala kar na dvoriču. Ugledni prekmurski podjetnik, sicer predsednik UO Obrtne zbornice Slovenije, tefan Pavlinjek, ki je mimogrede letos bil razglaen tudi za naj managerja jugovzhodne Evrope, je namreč pripravili tefanovo trgatev kar na dvoriču znane prekmurske gostilne Lovenjak v Polani. Gre namreč za več kot 130 let staro gostilno, ki so jo Pavlinjeki pred nekaj leti, prevzeli od takratnih lastnikov. Ob njej pa raste, priče vedo povedati, da več kot sto let stara trta francoskega izvora "gamay", ki nudi lepo senco celotnemu vrtu na gostilnikem dvoriču.
In potem ko je pred dnevi v Portorou postal vinski vitez pripravnik, se je tefan Pavlinjek odločil za posebno trgatev, nanj pa so povabili kar stotnijo ljudi, med njimi tudi predsednika Obrtne zbornice Slovenije, Miroslava Kluna, ministra za promet, mag. Radovana erjava, zraven je bil tudi domači poslanec DZ, dr. Mitja Slavinec in mnogi drugi. tefan, ki je pred kratkim postal član omizja slovenskih vitezov vina, zaenkrat sicer le e vajenec, je nekaj udov svojega reda (Ivan Kovač, Franc krobar, Zlatko Borak, Milan Kolarič…) povabil v svojo klet pod gostilno, kjer so poskuali lanski letnik tefanovega vina gamay – izbor, in ga druno pohvalili Lani so sicer stisnili nekaj več kot 80 litrov gamaja, letos računajo, da bo okoli 100 litrov. Ali bo letonji letnik ledeno vino, ali bo suhi jagodni izbor, samo jagodni izbor, ali pa samo izbor, je sedaj najmanj pomembno. Kapljica je po sploni ugotovitvi odlična in novi vitez jo bo v naslednjih tednih in mesecih odlično doolal, tako da bo tefanov gamay 2007 gotovo nael samo izbrano drubo in prave poznavalce vrhunskih vin.
Gamay je sicer sorta vina, ki ima več kot trideset različnih variacij (podvrst, klonov). Po rangu gre od masovnic- slabih vrst, do visokih kvalitet. Ime je dobil po kraju Gamay (okroje Saint-Aubin, Francija), vendar ima veliko sinonimov: Petite bourgugnon, Plant Limagne, Plant de Montlambert (Francija); Grosse Dole, Salvagnin (vica); Carcaironne (Italija); Burgundi Nagyszemi(Madarska) ipd. V Franciji raste največ v Beaujolais-u, najdemo jo pa tudi v Loire, Lyonnais, juni Franciji, kakor tudi izven Francije (Kalifornija, vica, Avstrija, Slovenija, Kosovo…). Vendar je pa Gamay iz granitnih peskov Beaujolais-a , iz posestev Moulin-a-Vent, Morgon, Fleurie med najbolj iskanimi na svetu in seveda tudi med dobrimi (čokolada , breskev, vinja, gozdno jagodičevje,…), ki z lahkoto konkurirajo modrem pinotu. Večkrat "velike poznavalce" zavede, da dajejo vse Gamaye v en ko; seveda ta slabi. Trta kot taka nima znanega izvora, vendar je bila znana e Rimljanom. Za malo slabe poznavalce so najbolj znani seveda Gamay-i v mladih vinih. Tukaj so Francozi znali napraviti dobro muziko- kam z viki rdeče masovnice, ki da laje, zelo pitno vino; nekaj podobnega, kot je pri nas s cvičkom. K nam ga je kot prvi večji kontingent pripeljala PS Styria (Fric Degen,…), nato pa Slovin, ki ga je razselil tudi po Kosovu ("Kosovski Game"). Kot rečeno imamo v Sloveniji več različnih podvrst, ki pa jih je ljudski glas prekrstil v barvarice ali na srbskem in hrvakem govorečem področju "Bojadiser-Bojadiserica" (verjetno pojugoslovanjeni pribliek iz fr.Boisseur, kot se imenuje ena od podvrsti; imamo pa e nekaj "klonov", ki imajo druga imena; n.pr.:Bois Dessert,…). Vendar je pa nekaj podvrst in seveda klonov med poznavalci zelo cenjenih. Pri nas v Sloveniji je bilo več poskusov priti do dobrega ,stabilnega vina , vendar je bil uspeh zelo pičel, ker, kot izgleda je poleg "terroir-ja" tudi pot, od pravilno dozoretega grozdja do predelave v dobro, polno, časovno stabilno vino, izjemno zahtevna.
Besedilo in foto: O.B.
