VII. Prestige top 30; Koper, 4. 10. 2007
Pomembno je, da se mladi vključujemo tudi na taka odrasla področja, in lepe od starev je, če v nedeljo pri kosilu tudi mladim ponudijo kozarček vina kulturno, kot pa da samo govorijo koliko negativnih učinkov ima.
![]("https://www.slovino.si/pics/galerija/slika_129_13.jpg")
Celoten nagovor ob odprtju prireditve Prestige top 30
Spotovani vinoljubci, vinogradniki ter vsi ostali prisotni, en lep dober dan.
Danes smo tukaj zbrani vsi, ki nam vino pomeni več kot le pijačo, ki do vina ter trte gojimo poseben odnos, znanje, ljubezen, vsi tisti, ki cenimo delo in trud vinogradnika in kletarja. Tudi sama prihajam iz vinogradnike druine in mi vse nateto ni nič kaj tuje.
Za mano je e 9 mesecev kraljevanja in z veseljem in zavestjo opravljam delo. Obiskala sem e ogromno slovenskih vinogradnikih krajev in imela prilonost spoznati, kako se ljudje na vseh koncih trudijo in obdelujejo zemljo, a me vseeno povsod pričakajo z nasmehom na obrazu.
Tudi danes bomo s to degustacijo dokazali na kulturni odnos do vina in trte, ki sta nam sopotnika in simbol ivljenja e od pradavnine.
Kajti e stari Grki so govorili, da je vino hrana. S to trditvijo se tudi sama strinjam, vendar si elim, da danes iz Kopra ne bi odli le siti, ampak tudi polni spominov na odlična slovenska vina in na prijetno druenje.
Zahvaljujem se za povabilo, veliko mi pomeni, da sem lahko danes tukaj in delim prijetne trenutke z vami.
Moj mandat se počasi pribliuje koncu in ker smo tukaj zbrani v vinski dručini lahko povem, da bo kmalu izel razpis za novo vinsko kraljico Slovenije. Pomembno je, da se mladi vključujemo tudi na taka odrasla področja, in lepe od starev je, če v nedeljo pri kosilu tudi mladim ponudijo kozarček vina kulturno, kot pa da samo govorijo koliko negativnih učinkov ima. Spodbudite tudi vi mlada dekleta, da se odločijo sodelovati za naslov vinske kraljice Slovenije.
Izbor poteka novembra na Pomurskem sejmu, ki je tudi nosilec projekta. Poslanstvo institucije Vinska kraljica Slovenije je promocija slovenskih vin, vinogradnitva in slovenske vinorodne deele. Vinska kraljica Slovenije v domovini in svetu predstavlja slovenski turizem in slovensko kulturno dedičino. iri kulturo pridelovanja, negovanja in kulturnega uivanja vina…
Svoje poslanstvo uresničujeta Pomurski sejem in Vinska kraljica Slovenije ob podpori glavnega pokrovitelja, Nove Kreditne banke Maribor, ter pokroviteljev HIT, Autocommerce d.o.o., Regijski center Maribor, Terme Radenci, zahvaljujem pa se tudi magistri oblikovanja Stanki Blatnik, steklarskemu mojstru Matijau Gostečniku iz Slovenj Gradca.
Moj kraljevski poklon vinu in vsem vinogradnikom, ki da z ljubeznijo in trudom pridelujejo.
Nagovor Vinske kraljice Slovenije za leto 2007 na prireditvi VII. Prestige top 30; Koper, 4. 10. 2007 je na ogled tudi s klikom tukaj :::>>>
Ostali nagovori Vinske kraljice Slovenije za leto 2007 Maje Benčina:
Loe pri Vipavi, 3. 11. 2007
Nagovor na martinovanju pri Benčinovih
Spotovani vsi zbrani, vesela sem, da vas vidim toliko in da vas lahko prav pri nas doma v Loah pozdravim kot Vinska kraljica Slovenije. Za veselje imam več razlogov.
Kot smo e sliali, bomo imele na dananjem martinovem pomembno vlogo enske.
Prva vas je e pozdravila s pesmijo, med nami pa bi najlepe pozdravila tudi ga. prof. dok. Slavico ikovec, ki je tudi prva dama evropskega reda vitezov vina (toliko nazivov ima, da me je bilo strah, da bi katerega izpustila…)
Pozdravljam seveda tudi vse ostale prisotne, ki ste se odzvali naemu vabilu, prav posebno vesela pa sem, da lahko danes pozdravim dekleta, ki so pogumno in zavestno opravljale moje delo leta nazaj. Med nami so bive vinske kraljice Slovenije: Lidija Mavretič, Selma Lukač, Katarina Jenur, Martina Brec.
Kljub temu, da ne nosijo več krone, jih boste prepoznali po iskrivih nasmehih in po spotljivem odnosu do vina. Če bi pa kdo rad avtogram, boste mogli pa sami ugotoviti katera miza je rezervirana posebno za njih.
Martinovo je pomemben jesenski praznik, ki je ohranil veliko vezi s kulturno dedičino. Nai daljni predniki so obhajali poseben praznik v zahvalo za vsakokratno dobro letino, ki so ga spremljale obilne pojedine, in kjer sta bila v sredi vinska trta in vino.
Prav vinu v dananjem večeru namenjam največjo pozornost. Povabila sem vas namreč, da izkaemo čast vinski kapljici, da pokaemo, da znamo uivati ob kulturnem pitju vina in da tako razveselimo tudi vinogradnika, ki se je celo leto trudil in prizadeval za dobro letino.
Vinograde nam vsako leto preseneti bolezen ali vremenska nevečnost in nato po trgatvi ostane vse na vinogradniku, ki ima slaba dva meseca časa, da naredi najbolje, kar se da.
Sama vem, da je to uspelo tudi mojemu tatu. Sami pa boste to lahko potrdili v kleti.
Čeprav danes praznujemo Martinovo, praznik ko se mot spremeni v vino, pri nas na en mot e čakamo. Na kači e vse od trgatve pridno skrbimo za sorti rumeni mukat in cabarnet sauvignon, ki ju suimo in jih bomo stisnili januarja.
e včeraj sem bila na prazniku martinovanja v kleti Vinakoper, kjer so letos odprli praznični november. Tudi pri nas malo prehitevamo in vsi me spraujejo, zakaj tako zgodaj, ko pa je Sv. Martin 11. novembra. Ampak odgovor je čisto jasen.
Primorci e tako prej začnemo s trgatvijo in imamo tudi to čast, da nas Sv. Martin najprej obleti. Če je zadovoljen pri nas, potem se odpravi naprej proti Dolenjski in tajerski, čeprav se rad zadruje pri nas.
Poleg tega menim, da se Primorci zadovoljimo s pitjem mota le nekaj dni po trgatvi, potem pa vsi z navduenjem čakamo 11. november, da bomo le lahko nazdravili s kozarčkom vina. Če pa lahko trknemo nekaj dni prej, se pa tudi nihče ne pritouje.
Predlagam, da gremo hitro v klet, da poskusimo letonjo letino, in da damo monost Sv. Martinu, da se poda naprej.
Koroka, Slovenj Gradec, 27. 10. 2007
Nagovor ob srečanju slovenskih vinskih kraljic z Motno d`čvo
Drage gospe in gospodje, kolegice in kolegi ter vsi ostali prisotni en lep dober dan.
Vesela sem, da ste me povabili in da vas lahko pozdravim kot Vinska kraljica Slovenije. V letu 2007 sem e bila na enem podobnem srečanju in veseli me, da ni bilo edino. S taknimi prireditvami namreč dokazujemo, koliko smo ljudje v Sloveniji e vedno povezani z zemljo, s kmetijstvom, ter kulturo podeelja, na kar smo lahko ponosni in kar nam lahko mestni ljudje zavidajo.
Z vao deelo Koroko sem se srečala e slabo leto nazaj, ko sem bila izbrana za vinsko kraljico Slovenije in sem neumorno iskala oblikovalko, ki bi mi naredila tako bolj "vinsko obleko". Seveda sem naletela na vao magistro oblikovanja Stanko Blatnik, ki mi je skupaj z mojstrom steklarstva Matijaem Gostečnikom takoj pomagala. e v posebno čast mi je, da se jima lahko danes tudi tukaj zahvalim.
Če zavrtim čas enega meseca nazaj
Suzana se je zelo trudila da bi ta dogodek uspel, to sodim po tem, ko me je e v mesecu septembru povabila in se vztrajno trudila za mojo prisotnost.
In ker smo se o prireditvi veliko pogovarjali, sem sama imela ves čas v glavi, da bo to potekalo 27. septembra. Ko je ta dan priel, sem si la na internet točno pogledat pot, kam moram peljati in hkrati sem e enkrat preletela sporočilo od Suzane in videla, da je srečanje komaj čez en mesec. Upam da ste imeli tudi 27. septembra kakno prireditev, da če bi e prila v vae kraje vsaj ne bi imela toko slabe vesti…
Vinska kraljica Slovenije je projekt, ki ga nosi Pomurski sejem e vrsto let. Do sedaj nas je bilo izbranih 11. Vinskih kraljic Slovenije, od tega smo kar 4 iz vinorodne deele Primorske. Trudimo se promovirati slovenska vina v Sloveniji kot tudi v tujini na različnih sejmih, ekskurzijah ter Slovenijo kot turistično deelo in seveda kulturo pitja vina.
Pomurski sejem sodi med najbolj zveste dvorjane in rezidence vinske kulture. To dokazuje z Odprtim dravnim ocenjevanjem vin – Vino Slovenija Gornja Radgona, s predstavitvijo vinogradnitva na Mednarodnem kmetijsko-ivilskem sejmu, z mednarodnimi ocenjevanji kakovosti prehrambenih izdelkov, ter z Vinskim hramom, ki je na sejmiču v Gornji Radgoni pravo svetiče plemenite kapljice…
elim vam, da bi uspeno promovirali svoj mot, pri nas ga e dolgo ni več, Primorci smo bolj zahtevne sorte, mi raje pijemo vino in da bi se danes imeli kar se da lepo. Sama imam pred seboj e dolgo pot, zato se ne bom mogla zabavati z vami dolgo v noč.
Moj kraljevski poklon vinu in vsem vinogradnikom, ki ga z ljubeznijo in trudom pridelujejo.
Koper, 4. 10. 2007
Nagovor ob odprtju prireditve Prestige top 30
Spotovani vinoljubci, vinogradniki ter vsi ostali prisotni, en lep dober dan.
Danes smo tukaj zbrani vsi, ki nam vino pomeni več kot le pijačo, ki do vina ter trte gojimo poseben odnos, znanje, ljubezen, vsi tisti, ki cenimo delo in trud vinogradnika in kletarja. Tudi sama prihajam iz vinogradnike druine in mi vse nateto ni nič kaj tuje.
Za mano je e 9 mesecev kraljevanja in z veseljem in zavestjo opravljam delo. Obiskala sem e ogromno slovenskih vinogradnikih krajev in imela prilonost spoznati, kako se ljudje na vseh koncih trudijo in obdelujejo zemljo, a me vseeno povsod pričakajo z nasmehom na obrazu.
Tudi danes bomo s to degustacijo dokazali na kulturni odnos do vina in trte, ki sta nam sopotnika in simbol ivljenja e od pradavnine.
Kajti e stari Grki so govorili, da je vino hrana. S to trditvijo se tudi sama strinjam, vendar si elim, da danes iz Kopra ne bi odli le siti, ampak tudi polni spominov na odlična slovenska vina in na prijetno druenje.
Zahvaljujem se za povabilo, veliko mi pomeni, da sem lahko danes tukaj in delim prijetne trenutke z vami.
Moj mandat se počasi pribliuje koncu in ker smo tukaj zbrani v vinski dručini lahko povem, da bo kmalu izel razpis za novo vinsko kraljico Slovenije. Pomembno je, da se mladi vključujemo tudi na taka odrasla področja, in lepe od starev je, če v nedeljo pri kosilu tudi mladim ponudijo kozarček vina kulturno, kot pa da samo govorijo koliko negativnih učinkov ima. Spodbudite tudi vi mlada dekleta, da se odločijo sodelovati za naslov vinske kraljice Slovenije.
Izbor poteka novembra na Pomurskem sejmu, ki je tudi nosilec projekta. Poslanstvo institucije Vinska kraljica Slovenije je promocija slovenskih vin, vinogradnitva in slovenske vinorodne deele. Vinska kraljica Slovenije v domovini in svetu predstavlja slovenski turizem in slovensko kulturno dedičino. iri kulturo pridelovanja, negovanja in kulturnega uivanja vina…
Svoje poslanstvo uresničujeta Pomurski sejem in Vinska kraljica Slovenije ob podpori glavnega pokrovitelja, Nove Kreditne banke Maribor, ter pokroviteljev HIT, Autocommerce d.o.o., Regijski center Maribor, Terme Radenci, zahvaljujem pa se tudi magistri oblikovanja Stanki Blatnik, steklarskemu mojstru Matijau Gostečniku iz Slovenj Gradca.
Moj kraljevski poklon vinu in vsem vinogradnikom, ki da z ljubeznijo in trudom pridelujejo.
Vipava, 9. 9. 2007
Nagovor ob odprtju trgatve v Vipavi
Spotovani občani in občanke, spotovani upan občine Vipava mag. Ivan Princes ter predsednik krajevne skupnosti Vipava g. Boris Ličen in vsi ostali prisotni, prav vse vas lepo pozdravljam.
Vipavska trgatev ima v Vipavi e dolgoletno tradicijo, sama se spominjam lepih nedeljskih popoldnevov iz otrotva ter dolgih sobotnih noči iz najstnikih let.
Letos pa je moja vloga prav posebna, saj predstavljam vinsko kraljico Slovenije.
Trgatev nas je letos presenetila z zgodnjim prihodom in tako bo letonja vipavska trgatev pravi praznik za vse vinogradnike, ki so e ali pa e bodo uspeno zaključili s trgatvijo.
Grozdje je bilo lepo in lahko pričakujemo, da bo iz letonjega mota nastalo odlično vino.
V nedeljo bomo podelili priznanja odličnosti za najbolje ocenjena vipavska vina, prav tako bo priznanje prejel vinogradnik z najlepe urejenim vinogradom, predstavila se nam bo pa tudi nova kraljica Zelena.
Glede na vse pestro dogajanje čez vikend verjamem, da se ne vidimo zadnjič, predvsem pa vam elim, da bi se imeli lepo in če morda niste od tod, da bi iz Vipave odli z lepimi spomini.
Gornja Radgona, 23.7.2007
Nagovor Vinske kraljice Slovenije ob odprtju odprtega dravnega ocenjevanja vin
Vino Slovenija Gornja Radgona
Drage dame in gospodje, spotovani direktor Pomurskega sejma, g. Janez Erjavec
Poslanstvo institucije Vinska kraljica Slovenije je promocija slovenskih vin, vinogradnitva in slovenske vinorodne deele. Vinska kraljica Slovenije v domovini in svetu predstavlja slovenski turizem in slovensko kulturno dedičino. iri kulturo pridelovanja, negovanja in kulturnega uivanja vina
Pomurski sejem, nosilec projekta Vinska kraljica Slovenije, sodi med najbolj zveste dvorjane in rezidence vinske kulture. To dokazuje z Odprtim dravnim ocenjevanjem vin – Vino Slovenija Gornja Radgona, s predstavitvijo vinogradnitva na Mednarodnem kmetijsko-ivilskem sejmu, z mednarodnimi ocenjevanji kakovosti prehrambenih izdelkov, ter z Vinskim hramom, ki je na sejmiču v Gornji Radgoni pravo svetiče plemenite kapljice
Svoje poslanstvo uresničujeta Pomurski sejem in Vinska kraljica Slovenije ob podpori glavnega pokrovitelja, Nove Kreditne banke Maribor, ter pokroviteljev HIT, Autocommerce d.o.o., Regijski center Maribor, Terme Radenci, zahvaljujem pa se tudi
Izbrana sem bila za VKS in v veliko čast mi je, da lahko tako danes prav jaz pozdravim vso slovensko vinsko eminenco, vse slovenske ter tuje enologe in inenirje, ki ste člani ocenjevalne komisije na 33. odprtem dravnem ocenjevanju vin v Gornji Radgoni.
Letos se hkrati začenja obdobje nove blagovne znamke vino Slovenija Gornja Radgona, s katero bodo vinarji s svojimi kakovostnimi vini naredili e en korak naprej v svet vinarstva.
Če malo osveim lanskoletne podatke: na ocenjevanju je bilo 472 vzorcev vin, od tega jih je 209 prejelo srebrno medaljo, 133 zlato medaljo, kar 28 veliko zlato medaljo, 11 pa jih je prejelo posebna priznanja. Kot slovenska vinska kraljica se seveda veselim z vsemi vinogradniki, saj so medalje prejeli po velikih zaslugah in trudu, e posebno pa sem ponosna na ampiona, ki ga je prejel Chardonnay letnik 2005 prav iz mojih krajev, iz vinske kleti Agroind Vipava.
Ocenjevanje vin je enkratna prilonost, kjer se vinogradniki srečajo s konkurenco in vidijo na katerem nivoju so.
Vem, da je zelo teko biti degustator in ocenjevalec vin vinogradnikom in vinarjem ki se trudijo da bi pridelali čim bolje vino. Kajti vinogradnik in potronik sta navajena, da v vinu ičeta lepoto in bogastvo, al pa ocenjevalec v vinu iče napake.
UPAM da bo v tem letu napak čim manj, tako da bodo zadovoljni tako vinarji kot člani ocenjevalne komisije in da bomo lahko skupaj 28. avgusta, na dan vinogradnikov v okviru Kmetijsko ivilskega sejma podelili čim več odličij.
Naj na koncu e dodam
Slava vinu in vinogradniku, ki ga s trudom prideluje.
Vipava, 19.7.2007
Nagovor ob odprtju Vinoteke v Vipavi
Spotovane dame in gospodje, vinogradniki in vinarji, spotovani upan občine Vipava, mag. Ivan Princes ter vsi ostali en lep dober dan.
e nekaj dni poteka v Vipavi praznovanje ob občinskem prazniku, danes pa je prav poseben dan e posebno za vse vinogradnike in vinarje iz nae občine ter iz vinorodnega okolia Vipavska dolina ter tudi zame, ker predstavljam vinsko kraljico Slovenije, saj bomo danes odprli vrata vinoteki.
Vipava je srediče vipavske doline in če sodim po sebi, lahko rečem, da imamo občani veliko narodno zavest in tudi pozitiven odnos do domače zemlje, ki so nam ga zapustili e nai nonoti. Veliko ljudi, tudi mladih se ukvarja z vinogradnitvom, saj čutijo povezanost z vinsko trto, marsikomu pa to pomeni tudi glavni vir preivetja, zato je prav, da imamo tudi prostor, kjer se lahko predstavljajo vinogradniki in kamor lahko povabimo obiskovalce in jim predstavimo vipavska vina.
Po evropskih vinorodnih deelah ne manjka vinotek, ki lepo delujejo in kjer se lahko turisti na enem kraju prepričajo, kaj jim deela nudi. Tako vinoteko je Vipava e dolgo pogreala, glede na vso nao vinogradniko tradicijo in zgodovino ampak vseeno smo končno dočakali.
Na primer na avstrijskih vinskih cestah ima vsaka občina svojo vinoteko in upani s ponosom peljejo goste tja na pokunjo domačih vin. Od sedaj naprej, boste imeli to monost tudi vi, gospod Ivan Princes.
V imenu vse vinogradnikov se najlepe zahvaljujem za pomoč občini Vipava, vinski kleti agroind 1894, turistično informacijskemu centru Vipava ter razvojni agenciji rod iz Ajdovčine.
Slavni "fajmoter", zgodovinar in poliglot Matija Vertovec je tudi sam s svojim ivljenjem in delom pustil velik pečat Vipavski dolini. Prepričana sem, da bi se danes veselil z nami, če bi bil e iv in bi v svoji Vinoreji hvalil tudi vipavsko vinoteko poleg naega lahtnega zelena.
Ljubljana, 2.7.2007
Nagovor na prireditvi Podeelje v mestu
Drage gospe in gospodje, dragi gostje. Sem Maja Benčina, enajsta slovenska vinska kraljica. Projekt vinska kraljica slovenije pripada pomurskemu sejmu, kateri je tudi ena najdaljih rezidenc vinskih kraljic. S tem projektom elimo v prvi vrsti promovirati slovenijo kot turistično deelo, slovenska vina ter kulturo pitja vina. Sama tako s promocijo pomagam vsem slovenskih vinogradnikom v Sloveniji pa tudi v svetu na različnih sejmih.
Na začetku mandata sem si zadala meni najpomembnejo nalogo, trudim se za svetlo in trezno prihodnost, kajti zavedam se, da je količina popitega vina na človeka e vedno velika.
ivim na zahodnem delu Slovenije, v vipavski dolini, ki lei med krasom in Trnovskim gozdom. Vipavska dolina je ena najlepih dolin slovenije in vinogradnitvo, naa glavna dejavnost je pri nas prisotna e dolgo časa.
Z vinsko trto je pokritih 3000 hektarov zemlje, vinogradniki pa pridelujejo tako bela kot rdeča vina, od sauvignona, malvazije, merlota, chardonnaya, do modrega pinota,
.e posebno pa smo ponosni na svoje avtohtone sorte, zelen in pinelo.
Dandanes se mladi ljude teko odločijo za poklic vinogradnika namesto da bi hodili v slubo. Vedno več vinogradov tudi propada, saj mlade generacije ne poprimejo, delo je teko in anporno, dobiček pa nič kaj velik kar e dodatno prispeva k opučanju vinogradov. Prav zato sem ponosna, da se je v Novi Gorici pred nekaj leti odprla nova univerza in eden izmed tudijev je tudi vinogradnitvo in vinarstvo. To je nova monost za mlade, ki jih to veseli prav tako vemo da morajo biti kmetje in vinogradniki danes dobro izobraeni.
Moj tata je dobro znan vinogradnik in vinar in vsako leto se trudi pridelati kakovostna vina kar mu tudi uspeva. Je tudi predsednik drutva vinogradnikov in vinarjev vipavske doline in somellier. Pri nas doma je vinogradnitvo glavna dejavnost, saj imamo 40 000 trt na osmih hektarih zemlje, kar je seveda precej za eno druino.
Gornja Radgona, 21.6.2007
Nagovor ob odprtju strokovnega posveta ob prerezu vinskega letnika vinorodne deele Podravje
Spotovane dame in gospodje, spotovani direktor Pomurskega sejma g. Janez Erjavec ter direktor kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor dr. Stane Klemenčič ter vsi ostali prav vse vas lepo pozdravljam!
Vesela sem, da se lahko danes druim z vami v Gornji Radgoni in da Vas lahko nagovorim kot SVK, za katero skrbi Pomurski sejem.
Poslanstvo institucije Vinska kraljica Slovenije je promocija slovenskih vin, vinogradnitva in slovenske vinorodne deele. Vinska kraljica Slovenije v domovini in svetu predstavlja slovenski turizem in slovensko kulturno dedičino. iri kulturo pridelovanja, negovanja in kulturnega uivanja vina
Pomurski sejem, nosilec projekta Vinska kraljica Slovenije, sodi med najbolj zveste dvorjane in rezidence vinske kulture. To dokazuje z Odprtim dravnim ocenjevanjem vin – Vino Slovenija Gornja Radgona, s predstavitvijo vinogradnitva na Mednarodnem kmetijsko-ivilskem sejmu, z mednarodnimi ocenjevanji kakovosti prehrambenih izdelkov, ter z Vinskim hramom, ki je na sejmiču v Gornji Radgoni pravo svetiče plemenite kapljice
Svoje poslanstvo uresničujeta Pomurski sejem in Vinska kraljica Slovenije ob podpori glavnega pokrovitelja, Nove Kreditne banke Maribor, ter pokroviteljev HIT, Autocommerce d.o.o., Regijski center Maribor, Terme Radenci, zahvaljujem pa se tudi magistri oblikovanja Stanki Blatnik, steklarskemu mojstru Matjau Gostečniku iz Slovenj Gradca.
V evropski uniji je zadnje čase kar pestro dogajanje na področju vinogradnitva. Predlogi o krčenju povrin poraslih z vinogradi so padle na vse članice, vključno s Slovenijo.
V Evropi poraba vina nenehno upada, kar je glavni vzrok za strukturni preseek vina. Izvoz vina v zadnjih letih zastaja, uvoz pa narača in z novo reformo trga vina naj bi postal evropski vinogradniki sektor bolj konkurenčen.
Krčitev 12 % evropskih vinogradov do leta 2013 zajema tudi precej slovenskih povrin, kar pa seveda na dan spet prinese nove dileme in vpraanja.
Pri nas se e vedno velik odstotek prebivalstva ukvarja z vinogradnitvom, kar nekaj je tudi mladih, ki se trudijo in marsikomu to pomeni glavni vir dohodkov ter preivetja. Trajna opustitev vinogradov pa prav tako prinaa manj obdelane krajine, posledično več erozije, manj delovnih mest, uničenje strukture podeelja.
Verjetno bi se morali prej vpraati zakaj izvoz iz evropskih drav iz leta v leto konstantno pada in zakaj narača uvoz vina iz tretjih drav.
e v slovenski himni Preeren opisuje vino, nao nacionalno pijačo. Menim, da znamo biti dovolj odločni in ne pustimo Evropi da nam vzame vse tisto, za kar so delali e nai pradedje in za kar se borijo in trudijo tudi nai očetje. Naslednje leto Slovenija predseduje Evropski uniji in upam, da nam bomo od predsedovanja tudi kaj odnesli, da ne bo spet ostalo le pri besedah.
elim Vam, da bi se danes imeli lepo in da bi se veliko naučili iz referatov, ki so pripravljeni.
Koper, 15.6.2007
Nagovor na predstavitvi projekta Vino Slovenija Gornja Radgona v kleti Vinakoper
Spotovani vinogradniki, vinarji, enologi, novinarji in drugi gostje, ljubitelji in častilci vinske kapljice!
Poslanstvo institucije Vinska kraljica Slovenije je promocija slovenskih vin, vinogradnitva in slovenske vinorodne deele. V domovini in svetu predstavlja slovenski turizem in slovensko kulturno dedičino. iri kulturo pridelovanja, negovanja in kulturnega uivanja vina
Tudi Pomurski sejem, nosilec projekta Vinska kraljica Slovenije, sodi med najbolj zveste dvorjane in rezidence vinske kulture. To dokazuje z Odprtim dravnim ocenjevanjem vin – Vino Slovenija Gornja Radgona ter z Vinskim hramom, ki je na sejmiču v Gornji Radgoni pravo svetiče plemenite kapljice
Vesela sem, da smo se zbrali v naih lepih primorskih krajih, kjer nam grozdje zori na soncu in burji. Sliali smo o projektu vino Slovenija Gornja Radgona, ki ga vsi e dobro poznamo saj deluje pod okriljem letos e 45. Kmetijsko ivilskega sejma.
e ko se človek pelje čez Primorsko in vidi vse nae vinograde takoj ve, da se tukaj ne počiva.
Imamo vinograde na ugodnih sončnih legah, marljive vinogradnike, ki se iz dneva v dan trudijo za kakovosten pridelek, moderne pa tudi e starodavne občudovanja vredne vinske kleti, osmice, na katerih trimo in promoviramo domače vino, enologe, ki nam pomagajo z nasveti, celo vinsko kraljico Slovenije in po vsem tem sem prepričana da bomo tudi letos iz ocenjevanja dobili nazaj visoka priznanja in gotovo bo tudi kaken ampion prihajal prav iz naih krajev.
elim Vam, da bi se e naprej imeli lepo v tej prečudoviti hii refoka v kleti VINAKOPER. Zahvaljujem se tudi Pomurskemu sejmu za povabilo.
Slovenj Gradec, 8.6.2007
Nagovor na literarno glasbenem modnem večeru Mimanje z odsevanji
Drage gospe in gospodje, dragi gostje, lep pozdrav tudi iz moje strani. Posebno pozdravljam mag. Stanko Blatnik ter steklarskega mojstra g. Matijaa Gostečnika.
Zgodba Stanke Blatnik, Matijaa Gostečnika, Slovenj Gradca in vinske kraljice je stara e več kot pol leta. Vao magistrico sem odkrila po pomoti. Ko sem izvedela, da sem ravno jaz naslednja vinska kraljica sem la takoj v lov na obleko, ki si jo vsaka priskrbi sama. Prehodila sem pol Ljubljane, vse zastonj,
. Bila sem presrečna ko mi je bila takoj pripravljena pomagati in ko smo se prvič prili dogovarjat k njej je bilo nekaj posebnega. e salon je poln energije, lepote, estetike, ko pa vstopi Stanka in začne govoriti, lahko človek samo obnemi in poslua. Vse je imela e vse v glavi, kako bo to, kako bo tisto stalo. Domov sem la polna novih idej, navduenja in pozitivne energije, ki jo ima Stanka v sebi. Truda, ki ga vlaga v svoje delo se ne vidi le na moji obleki, ampak na vseh tistih, ki se danes predstavljamo in prav gotovo so vam obleke vzele sapo.
Stanka je čudovita oseba in odlična oblikovalka in ogromno mi pomeni, da sem jo spoznala ter da lahko nosim obleko izpod njenih rok.
Moje zahvale pa gredo tudi g. Matjau Gostečniku, steklarskemu mojstru, ki je zgodbo obleke vinske kraljice dodelal in dodal steklene kroglice, ki nam govorijo o vrednoti slovenskega naroda ter o nai nacionalni pijači, o vinu.
Dovolite mi, da predstavim e sebe. Sem Maja Benčina, vinska kraljica Slovenije 2007, stara sem 20 let in prihajam iz drugega konca Slovenije, iz Vipavske doline, kjer piha burja in imamo veliko sončnih dni in dobrega vina. Moja glavna naloga je promovirati Slovenijo kot turistično in vinorodno deelo, odlična slovenska vina ter kulturo pitja vina.
S svojimi nagovori nastopam na različnih kulturnih prireditvah po Sloveniji in vsakokrat z veseljem oblečem obleko gdč. Stanke Blatnik ter pijem vino iz kozarca steklarskega mojstra g. Matijaa Gostečnika.
Prihajam iz vinogradnike druine in vem koliko truda se vloi v vinograd, da pridela dobro vino. Vsak vinogradnik gre na leto priblino 17-krat mimo vsake trte, da jo obree, pokrobi, pomanda, zvee,
toda pridna roka in skrb se na koncu obrestujeta. Pri nas doma pridelujemo rdeča in bela vina, največ imamo sauvignona, od rdečih pa modrega pinota. Letos smo butelirali prav posebno serijo steklenic za vinsko kraljico, z Benčinovi rdečim, ki je zvrst iz Caberneta, barbere in merlota.
Nisem Vam prinesla sonca iz Primorske, imam pa zato eno majhno darilce, ki izraa spotovanje in vrednoto.Vabim gdč. Stanko Blatnik in steklarskega mojstra g. Matijaa Gostečnika da se mi pridruita na odru, ker bi jima rada izročila buteljke kraljičinega vina Benčinovega rdečega.
Erzelj, 26.5.2007
Nagovor ob odprtju razstave likovnih del
Dragi gostje, dragi Erzeljci ter vsi ostali prisotni, prav vse vas lepo pozdravljam. Vesela in ponosna sem, da se lahko danes z vami druim prav na Erzelju, v vasici, kjer je bila rojena moja mama in kjer sem tudi jaz preivela marsikateri dan otrotva. e vedno se rada vračam k stari mami, ampak danes sem tukaj prav s posebnim namenom.. otvorili ste razstavo slik, zraven pa ste zdruili tudi kulinariko, da daste monost da se lahko predstavijo tudi domači vinogradniki.
Čeprav Erzelj stoji na grebenu, tudi tu skozi pelje vipavska vinska cesta, tako da si lahko obiskovalci ogledajo tako preko 600 let staro cerkvico Sv. Mihaela pa tudi običejo prijazne domačije, kjer vinogradniki nudijo vino.
Vem, da vas je na Erzelju kar nekaj vinogradnikov ki se trudite in pridno obdelujete svoje vinograde v okolici.
Včasih se premalo zavedamo, da so prav kmetje in vinogradniki tisti, ki skrbijo da je naa pokrajina lepo obdelana in pospravljena, da se zemlja e obdeluje in da se polja ne zaračajo, čeprav se tudi to e dogaja. Na vipavskem imamo srečo, da tu ivi veliko pridnih ljudi, ki se trudijo za dobro vseh nas, saj se na koncu koncev vsi radi pohvalimo da je Slovenija vinorodna deela, turistom radi natočimo svoja vina, in tako mi kot tudi gostje ki običejo nae kraje in vidijo urejeno okolico vedo, da se pri nas ne počiva.
Ena buteljka pridelanega slovenskega vina je tudi en kvadraten meter obdelane slovenske zemlje, in v kolikor zemlje ne bomo obdelovali tudi o vinarstvu in turizmu ne bomo mogli kaj preveč lepo govoriti.
V svojem mandatu sem obiskala e ogromno krajev po Sloveniji, vedno poskuam dobra vina in povsod me lepo sprejmejo, toda prav vedno se rada vrnem domov v nao Vipavsko dolino, med svoje ljudi in prijatelje, med naa odlična vipavska vina, ki delajo hudo konkurenco celi Sloveniji. Tudi danes z veseljem delam drubo domačim, seveda s kozarcem dobrega vina v rokah, tako da kar predlagam, da malo poskusimo.
elim Vam, da bi se danes imeli lepo in ker imam kot slovenska vinska kraljica nalogo promovirati slovenska vina ter slovenijo kot turistično deelo in seveda kulturo pitja vina vas nagovarjam, da bi takne dogodke kot je dananji ohranjali, saj tudi to pripomore k promociji kraja, vina ter ostalih dejavnosti s katerimi se ukvarjate.
Gorika Brda, 17.5.2007
Nagovor ob srečanju "Tipične vinske sorte primorske"
Spotovani vsi skupaj, prav vse vas lepo pozdravljam! Vesela sem, da se lahko danes druim z vami v tej prelepi vinski kleti Gorika Brda in da Vas lahko nagovorim kot SVK, za katero skrbi Pomurski sejem.
Poslanstvo institucije Vinska kraljica Slovenije je promocija slovenskih vin, vinogradnitva in slovenske vinorodne deele. Vinska kraljica Slovenije v domovini in svetu predstavlja slovenski turizem in slovensko kulturno dedičino. iri kulturo pridelovanja, negovanja in kulturnega uivanja vina
Pomurski sejem, nosilec projekta Vinska kraljica Slovenije, sodi med najbolj zveste dvorjane in rezidence vinske kulture. To dokazuje z Odprtim dravnim ocenjevanjem vin – Vino Slovenija Gornja Radgona, s predstavitvijo vinogradnitva na Mednarodnem kmetijsko-ivilskem sejmu, z mednarodnimi ocenjevanji kakovosti prehrambenih izdelkov, ter z Vinskim hramom, ki je na sejmiču v Gornji Radgoni pravo svetiče plemenite kapljice
Svoje poslanstvo uresničujeta Pomurski sejem in Vinska kraljica Slovenije ob podpori glavnega pokrovitelja, Nove Kreditne banke Maribor, ter pokroviteljev HIT, Autocommerce d.o.o., Regijski center Maribor, Terme Radenci, zahvaljujem pa se tudi magistri oblikovanja Stanki Blatnik, steklarskemu mojstru Matijau Gostečniku iz Slovenj Gradca ter kleti Gorika Brda.
Danes smo se zbrali, da počastimo vse tipične sorte Primorske. Zdi se mi zelo pomembno, da kmetijski zavod Nova Gorica, skupaj z vinogradniki in vinarji Primorske vsako leto pripravi to srečanje, kolikor sem seznanjena tudi vsako leto v drugem vinorodnem okoliu, prav tako vsako leto z drugo, a vedno pomembno tematiko. Tako se na ta dan srečajo vinogradniki in stroka ter izmenjajo mnenje in izkunje, ki so zelo pomembne tako za ohranjanje tradicionalnih sort, kot dvigovanje kvalitete vina in kulture pitja.
Pomembno se mi zdi, da vinogradniki in vinarji vinorodnih okoliev Gorika Brda, Vipavske doline, Krasa in slovenske Istre ohranjajo tradicionalne primorske sorte in ne posegajo le po modernih, novejih sortah. Kajti prav ohranjanje tradicionalnih sort je tudi ohranjanje lastne zgodovine in spotovanje naih prednikov, ki so jih prav te tradicionalne sorte preivele.
Prihajam iz vinogradnike druine, čeprav je naa glavna sorta sauvignon, imamo tudi kar nekaj tradicionalnih sort refok, pinela, zelen, rebula, malvazijo in merlot in prav te sorte nam dopolnjujejo nao ponudbo.
Čeprav prihaja v zadnjih letih v Slovenijo poplava tujih vin, s katerimi si razni trgovci delajo dobiček je prav, da se vsi skupaj zavzemamo in prepričamo slovenskega potronika in turiste, ki prihajajo v Slovenijo, naj seejo po slovenski buteljki vina, kajti vsaka buteljka slovenskega vina je en kvadraten meter obdelane slovenske zemlje. S tem pa tudi ohranjevanje krajine, obdelanih slovenskih gričev, kajti samo v tako obdelano deelo lahko pričakujemo turiste.
IN HONOREM DEI ET IN HONOREM VINI.
Novi sad, 10.5.2007
Nagovor na Novosadskem sejmu
Spotovani, vse vas prisrčno pozdravljam. Sem Vinska kraljica Slovenije in danes s ponosom predstavljam svojo deelo skupaj z drugimi predstavniki Slovenije.
Poslanstvo institucije Vinska kraljica Slovenije je promocija slovenskih vin, vinogradnitva in slovenske vinorodne deele. Vinska kraljica Slovenije v domovini in svetu predstavlja slovenski turizem in slovensko kulturno dedičino. iri kulturo pridelovanja, negovanja in kulturnega uivanja vina
Pomurski sejem, nosilec projekta Vinska kraljica Slovenije, sodi med najbolj zveste dvorjane in rezidence vinske kulture. To dokazuje z Odprtim dravnim ocenjevanjem vin – Vino Slovenija Gornja Radgona, s predstavitvijo vinogradnitva na Mednarodnem kmetijsko-ivilskem sejmu, z mednarodnimi ocenjevanji kakovosti prehrambenih izdelkov, ter z Vinskim hramom, ki je na sejmiču v Gornji Radgoni pravo svetiče plemenite kapljice
Svoje poslanstvo uresničujeta Pomurski sejem in Vinska kraljica Slovenije ob podpori glavnega pokrovitelja, Nove Kreditne banke Maribor, ter pokroviteljev HIT, Autocommerce d.o.o., Regijski center Maribor, Terme Radenci, zahvaljujem pa se tudi magistri oblikovanja Stanki Blatnik, steklarskemu mojstru Matijau Gostečniku iz Slovenj Gradca ter kleti Gorika Brda.
V Sloveniji se Vinska kraljica Slovenije izbira e 12 let. Komisija izbere eno izmed prijavljenih deklet na osnovi znanja, ki ga pokae. Vinska kraljica Slovenije je prisotna na znanih in lokalnih prireditvah, povezanih z vinom in vinsko kulturo po Sloveniji. Glede na to pa, da je moja glavna naloga promocija slovenskih vi, se rada udeleujem tudi dogodkov izven meja Slovenije.
Slovenija se deli na 3 vinske pokrajine: Primorsko, Podravino in Posavino. V vseh treh proizvajajo nai vinarji odlična vina, od suhih do sladkih, saj se pri nas prepletajo mediteranski in severni vplivi.
Mali vinograniki, ravno tako pa tudi velike vinske kleti, se trudijo iz leta v leto proizvajati kvalitetna vina. Trudijo se doseči večjo prepoznavnost, obenem pa začititi avtohtonost slovenskih sort, za kar skrbijo, povezani v različne konzorcije.
Kot Vinski kraljici Slovenije mi veliko pomeni, da se lahko slovenci pohvalimo z najstarejo vinsko trto na svetu. Ta raste v Mariboru in teje več kot 410 let. e vedno je v odlični kondiciji, saj za njo predano skrbi mestni vinogradnik Tone Zafonik.
Sama prihajam iz primorske regije, kjer piha burja in kjer je mnogo sončnih dni, kar dobro vpliva na trto in omogča proizvodnjo rdečih in belih vin. Rojena sem v vinogradniki druini, ki obdeluje 8,5 hektarjev vinogradov in lahko rečem, da sem odračala z vinom, trto in delom. Pri nas se vedno najde naloga za vsakega druinskega člana, saj vinogradniki ne počivajo v nobenem letnem času. V vinogradu je vedno potrebno kaj postoriti. Tudi mi se kot vinogradniki trudimo obdati tradicijo. Vinograde obdelujemo z intregriranim načinom dela in jih radi pokaemo obiskovalcem. Zato tudi vas vabim, da običete in si ogledate na vinorodni kraj!
Marezige, 20.5.2007
Nagovor Vinske kraljice Slovenije ob prazniku refoka
ťSpotovani vinogradniki in vinogradnice, prav vse vas lepo pozdravljam! Vesela sem, da se lahko danes druim z vami v tem prelepem kraju, Marezigah in da Vas lahko nagovorim kot Vinska kraljica Slovenije, za katero skrbi Pomurski sejem.
Poslanstvo institucije Vinska kraljica Slovenije je promocija slovenskih vin, vinogradnitva in slovenske vinorodne deele. Vinska kraljica Slovenije v domovini in svetu predstavlja slovenski turizem in slovensko kulturno dedičino. iri kulturo pridelovanja, negovanja in kulturnega uivanja vina
Pomurski sejem, nosilec projekta Vinska kraljica Slovenije, sodi med najbolj zveste dvorjane in rezidence vinske kulture. To dokazuje z Odprtim dravnim ocenjevanjem vin – Vino Slovenija Gornja Radgona, s predstavitvijo vinogradnitva na Mednarodnem kmetijsko-ivilskem sejmu, z mednarodnimi ocenjevanji kakovosti prehrambenih izdelkov, ter z Vinskim hramom, ki je na sejmiču v Gornji Radgoni pravo svetiče plemenite kapljice
Svoje poslanstvo uresničujeta Pomurski sejem in Vinska kraljica Slovenije ob podpori glavnega pokrovitelja, Nove Kreditne banke Maribor, ter pokroviteljev HIT, Autocommerce d.o.o., Regijski center Maribor, Terme Radenci, zahvaljujem pa se tudi magistri oblikovanja Stanki Blatnik in steklarskemu mojstru Matijau Gostečniku iz Slovenj Gradca.
Deela refoka je vedno lepa, toda na praznik refoka e bolj oivi in vinogradniki imajo vsako leto znova monost pokazati, kaj so pridelali. Marezige so za slovensko Istro tako pomembne, kot je Vipava za Vipavsko dolino.
Vsako leto znova se ponaate s kakovostnimi in vrhunskimi vini in medalje, ki jih pobirate na mednarodnih ocenjevanjih, vedno pridejo zaslueno v vae roke. Spomnimo se samo letnika 2000, ko je refok na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni dosegel naziv ampiona rdečih vin.
Letos e 35. organizirate praznik refoka, da počastite to avtohtono primorsko sorto, ki je preivela e veliko prejnjih generacij, zadnje čase pa delate s polnim zagonom, kar se tudi pozna na slovenskem trgu.
Vsi vinogradniki se borijo za dele na trgu, ičejo monosti in se trudijo za promocijo svojih kvalitetnih vin, vi pa imate velik del tega e za seboj. Promocije ste se lotili pravočasno in refoku obljubljeno prisluili dobro pozicijo, zato bi tukaj rada pohvalila tako vse vas, male vinogradnike pa tudi vinsko klet VINAKOPER, ki veliko dela na promociji tega odličnega primorskega vina.
To odraa tudi kulturo ljudi, ki ivite tu in vzgajate refok, va odnos do prednikov, do kulture, ki so jo iveli e nai nonoti in none.
Premalo se tudi zavedamo, da so prav vinogradniki tisti, ki skrbijo da je naa pokrajina kultivirana in lepo pospravljena, kar vsak turist rad vidi in doivi, zato se trudimo da bo tudi v prihodnje tako, da se bomo imeli s čim ponaati. En meter obdelane slovenske zemlje je tudi ena buteljka slovenskega vina in v kolikor zemlje ne bomo obdelovali, ne bomo več mogli govoriti o vinogradnitvu, niti o turizmu.
Zahvaljujem se vam za povabilo na ta va prelep dogodek, na praznik refoka in vas hkrati vabim na Vipavsko trgatev, ki jo praznujemo v Vipavi v začetku septembra ter na mednarodno ocenjevanje vin v Gornjo Radgono, kamor zagotovo spadata va refok in malvazija.Ť
Ljubljana, 25. 4. 2007
Nagovor Vinske kraljice Slovenije na Cvičkariji
ťSpotovani vsi skupaj, prav vse vas lepo pozdravljam, e posebno pa pozdravljam organizatorje CVIČKARIJE, vse dolenjske tudente in tudentke, cvičkoljubce, vinogradnike, cvičkovo princeso in kralja cvička.
Zahvaljujem se Vam za povabilo, z veseljem sem da sprejela, saj je cvičkarija res eden najodmevnejih dogodkov na področju vina in vinske kulture na slovenskem.
Ponosna sem, da vas lahko nagovorim kot SVK, za katero skrbi Pomurski sejem.
Poslanstvo institucije Vinska kraljica Slovenije je promocija slovenskih vin, vinogradnitva in slovenske vinorodne deele. Vinska kraljica Slovenije v domovini in svetu predstavlja slovenski turizem in slovensko kulturno dedičino. iri kulturo pridelovanja, negovanja in kulturnega uivanja vina
Pomurski sejem, nosilec projekta Vinska kraljica Slovenije, sodi med najbolj zveste dvorjane in rezidence vinske kulture. To dokazuje z Odprtim dravnim ocenjevanjem vin – Vino Slovenija Gornja Radgona, s predstavitvijo vinogradnitva na Mednarodnem kmetijsko-ivilskem sejmu, z mednarodnimi ocenjevanji kakovosti prehrambenih izdelkov, ter z Vinskim hramom, ki je na sejmiču v Gornji Radgoni pravo svetiče plemenite kapljice
Svoje poslanstvo uresničujeta Pomurski sejem in Vinska kraljica Slovenije ob podpori glavnega pokrovitelja, Nove Kreditne banke Maribor, ter pokroviteljev HIT, Autocommerce d.o.o., Regijski center Maribor, Terme Radenci, mag. oblikovanja Stanka Blatnik in steklarskega mojstra Matijaa Gostečnika iz Slovenj Gradca.
Cviček je posebnost slovenskega vinogradnitva in vinarstva in s festivalom cvičkarija mu vsako leto dajete e večjo veljavo in prepoznavnost. e od leta 1994, ko je bila prva cvičkarija v tudentskem naselju rona dolina se klub novomekih tudentov posveča tej tradicionalni prireditvi, ki je vsako leto bolj obiskana.
Preprost cviček, katerega okus ni dial niti Janezu Trdini, ste povzdignili v kulturno pijačo, naredili ste blagovno znamko, prepričali ste evropski pravni red, ki govori proti meanju rdečega in belega vina, in se zapisali na svetovno vinsko karto, e več imate cvičkovo princeso in kralja cvička, ki se e bolj trudita in ga promovirata, prav tako e od leta 2004 deluje zadruga konzorcij Cviček.
Vse to odraa vao kulturo, kulturo ljudi, ki ivite na Dolenjskem, va odnos do Dolenjske, do korenin in do dela vaih prednikov.
Baje ga je imel rad e tovari Tito, celo tako, da je bil cviček v Jugoslaviji sinonim za Slovence. Kar seveda ni čudno, saj je ta vinski posebne eden najlepe diečih in svojevrstnih vin v Sloveniji, ima nizko alkoholno stopnjo, je lahkoten, piten, in ima veliko pozitivnih učinkov na človeki organizem.
Drala se bom kar misli, ki jo je povedal predsednik Slovenije, g. Janez Drnovek:
O cvičku ni kaj govoriti, cviček se samo pije! Danes vsi nazdravljamo s cvičkom!
IN HONOREM DEI ET IN HONOREM VINI, v čast Bogu in vinu.Ť
Planina, 20. 4. 2007
Nagovor Vinske kraljice Slovenije ob Prazniku pinele
ťDober večer! Lep pozdrav vsem skupaj, e posebno pa pozdravljam, g. Duana Brejca, da si je vzel čas za druenje s pinelo, vse vinogradnike in vinarje, predstavnike iz razvojne agencije ROD ter seveda prebivalce Planine.
Danes smo se zbrali tukaj, da počastimo nao pinelo, avtohtono dedičino Vipavske doline.
Pinela je v zapisih omenjena e leta 1324, njen izvor pa je seveda Italija, natančneje Gorika, ampak danes najbolje uspeva v Vipavski dolini.
Je vino preteklosti, ampak prav je da ji danes posvečamo veliko pozornost in se trudimo da ne bi tonila v pozabo, čemur je namenjen tudi dananji večer.
Planina se razprostira na pobočju nad Ajdovčino, ima kraki značaj, veliko podzemnih globeli in pinela prav ljubi take lege, saj tukaj odlično uspeva.
Pinela ima aromo sadnega in cvetličnega značaja in se lepo poda k toplim predjedem, zelenjavnim kronikom, pa tudi ko je zraven testenin slaja sirova omaka.
Matijo Vertovca, ki je bil tu upnik e pred 200 leti, je pinela tudi navdihnila, kajti omenja jo v svoji knjigi Vinoreja, kjer pinelo uvrsti med bolj lahtne sorte in o njej govori takole:
Pinjela, po vsih Ipavskih nogradih, in tudi v Bregu tako imenovana; majhnih, okroglastih grosdikov, nekoliko stisnjenih, z cukrenih jadodiz. Na Gočah nad Ipavo si jo je neki Orel obilo nasadil in nje vino je lepo sloveče postalo. Pravi tudi da pozanmo dve sorti pinele;
Prva je pinjela s rudečkastim lesam, velikimi belimi očmi, druga pa je pinjela z rumenkastim lesam, ta lahtna.
Danes pa skozi Planino poteka tradicionalni pohod po Vrtovčevi poti, prav tako je vas vključena na vipavsko vinsko cesto. Danes sem bila v mariboru pri stari trti, ki e lepo odganja in ponosna sem, da se, tako kot jaz, tudi na planini lahko pohvalite s potomko najstareje trte z lenta. Hkrati si upam trditi, da na vaih sončnih legah uspeva le pinjela z rumenkastim lesom, ta lahtna, potrudimo se, da bo taka ostala tudi za naslednje rodove. ť
Ankaran, 8. 4. 2007
Nagovor Vinske kraljice Slovenije ob Prazniku Cvetja, vina in oljčnega olja
ťSpotovani vsi skupaj, prav vse vas lepo pozdravljam!
Danes smo se zbrali na prazniku cvetja, vina in oljčnega olja, torej počastili bomo pridelke in cvetje, ki rastejo in uspevajo na slovenski zemlji.
Oljka in trta sta nam poznani e iz Svetega pisma, oljčna vejica ima plemeniti pomen znanilca miru na zemlji, bila naj bi v vsaki hii in varovala druino pred vsem hudim, trta pa velja za simbol evharistije.
Kako poseben značaj dajo Istri oljke, ki rastejo na gričkih in trte v vinogradih. Ko se turist pelje po vai pokrajini ga gotovo osupne ta pogled in tudi sama si teko predstavljam Istro brez trte in oljke.
Vendar niti oljke niti trte ne bi imeli, če ne bi kmetovalci in vinogradniki obdelovali zemlje in se trudili za pridelek. Vsako leto znova rastline potrebujejo nego in roko, ki poskrbi zanje. Vsako leto znova pa nas preseneti tudi vreme. Oljka je zelo trpena, več časa zdri pri zelo visoki ali pa tudi precej nizki temperaturi, medtem ko s trto ni tako, saj se vsaka poletna sua pozna tudi na pridelku.
Zahvaljujem se turističnemu drutvu Ankaran, gospe Adi Mariji Butinar za povabilo, ter seveda nosilcu projekta SVK, Pomurskemu sejmu.
Poslanstvo institucije Vinska kraljica Slovenije je promocija slovenskih vin, vinogradnitva in slovenske vinorodne deele. Vinska kraljica Slovenije v domovini in svetu predstavlja slovenski turizem in slovensko kulturno dedičino. iri kulturo pridelovanja, negovanja in kulturnega uivanja vina
Pomurski sejem, nosilec projekta Vinska kraljica Slovenije, sodi med najbolj zveste dvorjane in rezidence vinske kulture. To dokazuje z Odprtim dravnim ocenjevanjem vin – Vino Slovenija Gornja Radgona, s predstavitvijo vinogradnitva na Mednarodnem kmetijsko-ivilskem sejmu, z mednarodnimi ocenjevanji kakovosti prehrambenih izdelkov, ter z Vinskim hramom, ki je na sejmiču v Gornji Radgoni pravo svetiče plemenite kapljice
Svoje poslanstvo uresničujeta Pomurski sejem in Vinska kraljica Slovenije ob podpori glavnega pokrovitelja, Nove Kreditne banke Maribor, ter pokroviteljev HIT, Autocommerce d.o.o., Regijski center Maribor in Terme Radenci.ť
Vipava, 31. 3. 2007
Srečanje predstavnikov Evropskega reda vitezov v kleti Agroind Vipava
Letos se ne moremo pohvaliti z mrzlo zimo, saj nam je e od začetka podarjala spomladanske temperature, kljub temu, da je bil na koledarju e vedno zimski čas. Na sredini meseca marca, v zadnjem času, da bi se zima izkazala, pa je prila pomlad, seveda najprej na nao prelepo Primorsko.
V naih krajih e vse sadno cvetje cveti. Ko pogleda na gričke in vidi bele kepice med zelenjem, se lahko le zamisli nad dejstvom, kako nas pomlad vsako leto ponovno razveseljuje in poskrbi za dobro voljo.
Zaslui si, da jo pozdravimo in v soboto, 31.3.2007, smo v Vipavi pomlad počastili na prav poseben način. Zbrali so se ljubitelji vina iz visokih vrst evropskega reda vitezov vina, povabili pa so tudi mene kot Vinsko kraljico Slovenije in pozdrav pomladi smo vsi skupaj praznovali v vinski kleti Agroind Vipava 1894.
Po vodenem ogledu kleti, za katerega je poskrbel glavni enolog kleti, g. Joko Ambroič, smo imeli kulturni program, ki je bil posvečen predvsem čačenju vina, predlogom, dva viteka upnika pa sta nam posredovala e nekaj lepih besed o vinu iz Svetega pisma, predvsem iz Sirahove knjige, saj je vsaka taka slovesnost povezana tudi s spotovanjem krčanskih vrednot.
Prireditev se mi je globoko vtisnila v srce in v spomin, saj tako lepih besed okrog vina e nisem sliala. Evropski vitezi si prav tako kot jaz prizadevajo za utrjevanje vinske kulture, poleg tega pa tudi za prostovoljno, častno, splono koristno in neprofitno delo. Prav tako skrbijo za sploen napredek na področju kulture ter znanosti, zdruuje pa jih elja po ohranjanju in bogatenju slovenske vinske kulture ter vinske kulture na sploh.
Spoznala sem, da vsem udom v redu beseda ťredŤ ne pomeni le ene besede več, ampak med njimi res vlada pravi red. Njihovo delovanje je usmerjeno v prizadevanje za soitje drube, za spoznanje vina kot dobrine, na katero moramo biti ponosni. V Bibliji je vino od nekdaj cenjeno, čude je, kaj smo vse ljudje bili sposobni narediti iz preprostega grozdja, kako znanost e vedno napreduje in prepričana sem, da bodo nai zanamci pili e bolja, e bolj kakovostna vina kot jih pijemo danes mi.
Da lahko v vinu uivamo, je potrebno zadovoljstvo človeka, pa tudi blagostanje v drubi in vitezi si prizadevajo tudi za vzpostavitev vzduja, ki je naklonjeno človeku in vinu.
Tako bogate in veličastne kot so besede, s katerimi opisujemo vino kot vrednoto, tak je tudi vsak zaključek nagovora, ki ga sliimo na vitekih prireditvah: IN HONOREM DEI ET IN HONOREM VINI, ki pomeni ťv čast Bogu in vinuŤ.
Tudi sama vse nagovore na prireditvah končujem s tem rekom, saj mi je e posebno pri srcu, ker res izraa človeko hvalenost, katere nam včasih primanjkuje.
Trenutno je vodstvo Sveta Konzulata za Slovenijo zaupano konzulu Karlu Recerju, častnemu konzulu dr. Joetu Colnariču in prokonzulu Tomislavu Kovačiču.
Eminentni gostje, ki se redno udeleujejo srečanj, so predvsem prva velika dama vina ga. prof. Slavica ikovec, g. Julij Nemanič, znan avtor knjig o vinu in kulinariki, g. Miran Vodopivec, enologi, drugi vitezi in viteki sodniki, program pa je tokrat popestril g. Boris Je, ki nam je recitiral samega Vertovca, s takim glasom in izraanjem, da se je vsem v dvorani najeila koa.
Zaključili smo s kosilom, med katerim smo okuali različna vipavska vina, tudi Benčinovo rdeče, ki je kraljičino vino leta 2007, z druenjem in klepetom o vinu, katerega so vitezi povzdignili v simbol, pa smo zavlekli do poznih večernih ur.
Maribor, Lent, 13. 3. 2007
Nagovor Vinske kraljice Slovenije ob rezu najstareje vinske trte na svetu
Dragi obiskovalci, tajerci ter drugi prisotni, prav vse vas lepo pozdravljam. e posebno pa pozdravljam upana mestne občine Maribor g. Franca Kanglerja in mestnega viničarja, mag. Toneta Zafonika.
Vesela sem, da ste me povabili na ta tradicionalni in slavnostni dogodek, na rez najstareje trte na svetu, ki raste prav v Mariboru.
Ponosna sem, da Vam lahko spregovorim kot vinska kraljica Slovenije, za katero e več let skrbi Pomurski sejem. Poleg vseh drugih sejemskih dejavnosti se trudi tudi s projektom Slovenska vinska kraljica in tako pomaga pri promociji slovenskih vin pa tudi pri osvečanju o kulturi pitja vina.
6 let nazaj sem prvič obiskala Lent in e takrat me je prevzel pogled na to trto, ki sem jo prej videla le po televiziji. Nisem si pa mislila, da bo moj naslednji obisk pri tej trti v Mariboru tako veličasten.
Veste, zgodba vinogradnitva in vinarstva ima dolge korenine, v svetovnem merilu kultura vinske trte sega skoraj 9.000 let nazaj. e takrat so v deelah srednjega vzhoda uporabljali grozdje za pridelavo soka, trto pa so irili naprej in prek Sredozemlja je prila tudi v Slovenijo.
Ugodni pogoji so bili e takoj na stiku s kopnim, torej v slovenski Istri, toda izgleda da smo si Slovenci e od nekdaj eleli dobro in drali skupaj in smo tako Primorci ponesli trto tudi do vaih koncev. Izkazali ste se prav vi, Mariborčani, in ohranili trto, ki ima e več kot 400 let, zadnja 3 leta pa se lahko ponaate z najstarejo priznano trto na tem svetu.
V zadnjem času gredo zahvale predvsem mestni občini Maribor, ki dela na tem projektu, mestnemu viničarju, mag. Tonetu Zafoniku, ki vztrajno skrbi in neguje to trto ter seveda vsem ostalim, ki jo vsako leto običete.
Ponosna sem, da tudi pred mojo domačo hio raste sadika potomke najstareje trte na svetu, ametne črnine, ki sem jo posadila na začetku mojega mandata.
Najlepa hvala mestni občini Maribor, upanu Francu Kanglerju in mestnemu viničarju, mag. Tonetu Zafoniku, ki mi jo je osebno prinesel v Vipavsko dolino. Povem lahko, da e lepo odganja, posajena je na sončno stran, na zidu zraven pa stoji tudi spominska ploča, ki obveča nae goste, da tudi pri nas raste ta čude narave.
Niso samo vinarji, enologi in vinoljubci tisti, ki bi morali poznati to staro trto, ampak vsi Slovenci, ki teijo k sploni razgledanosti, ki se zavedajo slovenskega porekla, vrednot slovenskega naroda. Sama izhajam iz vinogradnike druine in vem, koliko dela in truda je vloenega v vinograd, da lahko pridelamo vino in ga kasneje prodamo. Zavedati se moramo, da kljub poplavi tujih vin na slovenskem trgu, so slovenska vina prav tako kvalitetna in raznovrstna in to bi morali spotovati.
Danes smo se tukaj zbrali da trto obreemo. Renja je vsakoletno opravilo, ki ga ponavadi vinogradnik najraje opravi sam, saj ima celo zimo čas, da se posveti svojim trtam, jih skrbno obree in tako poskrbi za njihovo kvaliteto in ivljenjsko dobo. e od nekdaj to delo poteka ročno, in spomnim se, ko me je nekoč nono spomnil starega pregovora: ťVinogradnik trto na kratko, trta vrača vinogradniku na dolgoŤ. Mi smo tisti, ki trtam pomagamo, da se lahko lepo oblikujejo in spomladi dobro odenejo.
Podravski vinorodni rajon se lahko pohvali e z marsičim, saj trta ni edina značilnost tajerske z dolgoletno tradicijo. Uspevajo vam vrhunska bela in nekatera rdeča vina, imate izjemne monosti za pridelavo predikatnih vin, prav tako se vae kleti ponaajo z odličnimi letniki. Med drugo svetovno vojno, ko je bila večina kleti izropana pridelka, ste se zopet izkazali in res dobro skrili letnik 1917, ki ga e vedno hranite v Ptujski kleti.
Seznanjena sem pa tudi z obletnico biotehnike ole, ki se e 135 let trudi in vzgaja mlade kmetovalce, ki peljejo kmetijstvo in vinogradnitvo v korak s časom.
Glede na njeno veličastno starost, je ta trta e veliko prestala. Slovenske kmete je presenetila trsna u, različne bolezni, sue, pozebe, ampak ta trta se ni vdala. Kot se niso vdali ljudje, ki so skrbeli in ki e vedno skrbijo zanjo. Upam, da se boste lahko e dolgo ponaali z njo in da se bomo vsi Slovenci zavedali njenega pomena.
Naj se na koncu e zahvalim in sicer: podjetju Autocommerce iz Maribora, kjer so mi priskrbeli avto, Novi kreditni banki Maribor, ki je generalni sponzor vinske kraljice, ter mag. Stanki Blatnik in steklarskemu mojstru Matijau Gostečniku, ki sta poskrbela za mojo odpravo.
IN honorem dei et in honorem vini. V čast bogu in vinu.
Loe, 15.2.2007
Nagovor Vinske kraljice Slovenije ob Podoknici Nedeljskega
Lep pozdrav vsem prisotnim, e posebno pa pozdravljam
ministra za kmetijstvo g. Iztoka Jarca,
prisotne iz Pomurskega sejma, ki se e vrsto let, poleg s sejemskimi dejavnostmi trudi tudi s projektom Vinska kraljica Slovenije,
upana občine Vipava Ivanu Princesu
belgijskega ambasadorja, Jeana Luisa Mignot-a, eno Yvonne ter njuno hčerko Caroline
korejskega ambasadorja
predstavnike vinske kleti Agroind Vipava
predstavnike MIP-a, MLINOTESTA gostiča BAJC iz Sinje Gorice pri Vrhniki in predstavnike Nedeljskega
Glede na vreme prejnji teden v Ljubljani, ko je sneilo, me je bilo prav strah kaj bo danes, vendar se je izkazalo. Lepo, da smo se izbrali na tak lep spomladanski dan, ko pri nas v Vipavski dolini vse oivi, trte začnejo odganjati, sadna drevja cveteti in vse to se prenese tudi na ljudi, ki tu ivimo in smo potem dobre volje.
Kot Vinska kraljica Slovenije se trudim čimbolj promovirati Slovenijo, dogodke, ki so predvsem povezani s trto in vinom in, ker vem, da je trta povezana s podeeljem, sem sprejela tudi ta dogodek, podoknico, ki se je včasih odvijala na podeelju.
Prav je, da se trudimo ohranjati stare običaje, saj so povezani s slovensko zgodovino, na katero moramo biti Slovenci ponosni. Ob tej priliki bi se posebej zahvalila za obisk g. ministru Iztoku Jarcu, ki si je kljub obveznostim na začetku mandata vzel čas in priel v Vipavsko dolino in v nao vinogradniko vasico, Loe, kjer se e vrsto let trudimo, ohranjat stare običaje, kot so kresovanje, ličkanje, kmečke igre.. Vse to nas zdruuje, predvsem pa skozi take dogodke postaja vas vedno bolj poznana.
Ponavadi sem jaz vabljena na prireditve, danes pa mi je v posebno čast, da sem lahko prav jaz tista, ki sem vas povabila. Zahvaljujem se Pomurskemu sejmu, ki nosi projekt Vinska kraljica Slovenije in tako pripomore k večji prepoznavnosti slovenskega vinarstva in vinogradnitva.
Zahvaljujem se vam, podokničar in Nedeljskemu, da ste se spomnili na slovensko vinsko kraljico in mi ponudili ta lep dogodek, ki ga kakor vem e vrsto let ohranjate. Drugače bi Slovenci e skoraj pozabili, kaj je bilo vasovanje in podoknica.
Zahvaljujem pa se tudi mojim vztrajnim sponzorjem:
podjetju Autocommerce iz MB
Novi KBM
Hit Casino
Mag. Stanki Blatnik in steklarskemu mojstru Matjau Gostečniku iz Slovenj Gradca
Podjetju Vitrum, steklena embalaa
Podjetju ivex iz Volčje Drage
VA, ivilska tehnologija iz Ilirske Bistrice
In honorem dei et in honorem vini. V čast Bogu in vinu.
Ljubljana, 29.1.2007
Nagovor Vinske kraljice Slovenije na seji Turistične zveze Slovenije
Pozdravljeni v mojem imenu kot tudi v imenu Pomurskega sejma, ki poleg sejemskih dejavnosti vodi tudi projekt Vinska kraljica, Slovenije. Ta omogoča iro prepoznavnost vinogradnitva in vinarstva po Sloveniji in svetu.
Upam da je bila prva seja izvrnega odbora uspena in izčrpna ter da bo rodila sadove, kajti turizem je za Slovenijo, ki ni kakna industrijska drava, pomemben. Prav je, da ga ohranjamo, saj je povezan tudi s kmetijstvom, kajti turisti radi pridejo le v lepo obdelano in pospravljeno deelo. Ampak al se v turizmu dogajajo tudi stvari, ki niso najbolj primerne. K turizmu spada namreč tudi gostinstvo in kot slovensko vinsko kraljico me zelo moti, da gostinski delavci pogosto premalo vedo o vinu. Velikokrat ne znajo povedati nič ne o njegovem izvoru in e manj o ponudbi. Večkrat se mi je e zgodilo, da so v gostilni poznali le cviček in refok, oziroma, na alost, kje le črno ali belo. Tudi serviranje rdečega vina na zelo hladni temperaturi v vinoteki ni v ponos ne slovenskim vinogradnikom, e manj pa slovenskemu turizmu. elela bi, da bi se v slovenskih turističnih in gostinskih objektih ponujala predvsem slovenska avtohtona vina, saj je zadnje čase vedno več trgovcev, ki kujejo dobiček s prodajo tujih vin.
Tuj turist si verjetno v Sloveniji, vinorodni deeli ne eli piti francoskega sauvignona ali modrega pinota, verjetno ga bolj zanimajo naa, slovenska vina, samo treba jih je pravilno ponuditi.
Vem, da ne more biti vsak somellier in vinski poznavalec, toda poskrbimo, da bodo gostinci vsaj osnovno izobraeni o vinu in vinski kulturi.
Vsaka buteljka slovenskega vina je tudi en kvadraten meter obdelane slovenske zemlje in v kolikor ta ne bo obdelana, tudi o slovenskem turizmu nimamo več kaj dosti govoriti.
In honorem dei et in honorem vini. ( V čast Bogu in vinu.)
Podnanos, 27.1.2007
Nagovor Vinske kraljice Slovenije o tradicionalnem pohodu po Vrtovčevi poti od rojstne hie v marjah do groba v Podnanosu
Lep pozdrav vsem skupaj v mojem imenu ter v imenu Pomurskega sejma, ki se poleg vseh drugih sejemskih dejavnosti trudi tudi s projektom vinska kraljica Slovenije in tako omogoča iro prepoznavnost vinogradnitva in vinarstva v Sloveniji ter v tujini.
V čast in veselje mi je, da lahko danes spregovorim pred to cerkvijo, pred domačimi ljudmi kot vinska kraljica Slovenije 2007.
Pohodniki ste danes prehodili pot med vinogradi, po kateri je tudi g. Matija Vertovec večkrat hodil in si ogledoval obdelane, manj obdelane, obremenjene in lepo vzgojene vinograde. In verjetno je izrabil marsikatero pridigo za poduk in nasvet vinogradnikom.
Dananji dogodek je dokaz, da imamo ljudje e vedno spotljiv odnos do g. upnika Matije Vertovca, ki bil nekoč fajmoster v embidu.
Danes je v Sloveniji kar nekaj redov vitezov vina, vendar prav mi, Vipavci, se lahko pohvalimo, da je prvi vitez slovenskega vinogradnitva in vinarstva, g. Matija Vertovec, ivel v Podnanosu in lahko smo ponosni na to, saj je s svojim delom in ivljenjem zaznamoval nae kraje in ljudi.
Rodil se je pred več kot 200 leti v marjah. Bil je izreden strokovnjak, naravoslovec in govoril je 6 jezikov. Tako si je tudi pomagal pri učenju iz tuje literature. Kot je znanje tujih jezikov pomagalo njemu pri delu, je pomagalo tudi meni na izboru za vinsko kraljico v Gornji Radgoni.
Bil je upnik in preprost človek, opisujejo ga kot izredno pridnega, delavnega in prijaznega moa, ki je vse svoje moči daroval za napredek kmetijstva. Vedno je spremljal dogajanje ter hitro zaznaval spremembe in tako nam je od njega ostalo enkratno in neprecenljivo delo, VINOREJA. V njej niso zapisani le postopki pridelave vina, ampak tudi ljudje in zgodbe, ki mu jih je pisalo ivljenje.
Z veseljem ugotavljam, da se je knjiga dotaknila in spodbudila marsikaterega vipavskega in slovenskega vinogradnika in so lahko danes tudi vina tista, ki pomagajo Vipavski dolini pri prepoznavnosti v svetu.
G. upnik, danes smo tukaj s posebnim namenom in spominom na prvega moa vinarstva in vinogradnitva Slovenije. Poslovil se je leta 1851, ampak zapustil nam je dragoceno darilo, posvečeno dragi materi Sloveniji. Izročam vam to knjigo kot spomin na dananji dan kot tudi na g. upnika Matija Vertovca. In da ne bo branje preteko sem dodala e kozarec, da si boste na koncu vsake strani lahko malo odpočili.
IN HONOREM DEI ET IN HONOREM VINI – v čast Bogu in vinu
12.1.2007
NAGOVOR MAJE BENČINA, VINSKE KRALJICE SLOVENIJE ZA LETO 2007, OB KRONANJU
Spotovani vsi skupaj! Vesela sem da ste se odzvali tako mojemu vabilu kot tudi povabilu Pomurskega sejma in da smo danes lahko skupaj v tej prelepi dvorani hotela Radin v Radencih.
Vino. Simbol ivljenja in simbol lahtnosti. Ponos deele in ljudi ter hkrati del mojega ivljenja od nekdaj.
Moji prvi spomini segajo v leto 1992, ko sem bila stara 5 let. Takrat sem namreč dobila teko pričakovano mlajo sestrico in bila sem zelo ponosna. Vendar tistega leta pri nas nismo posluali le otrokega joka, ampak tudi hrup, ki je prihajal izpod hie in naznanjal gradnjo nove vinske kleti. Nabralo se nam je namreč e toliko diplom Pomurskega sejma, da je v starem hramu zmanjkalo prostora.
Tako- naa klet letos teje e 14 let, prav toliko kot naa Darja. Tradicija pridelovanja vina pa sega generacije nazaj.
In prav dejstvo, da se je ohranila v dananje dni nam priča o odnosu naih prednikov do te mogočne pijače ter zavest, da je treba avtohtonost ohranjati, pa tudi da so ljudje e nekoč radi popili kozarček ter se počutili razigrano. Prav pa bi bilo, da bi znanje o vinski kulturi posredovali e otrokom in mladostnikom v olah, saj bi jim tako pomagali izoblikovati pozitiven odnos do vina.
Ponosna sem, da prihajam iz vinogradnike druine in da ivim med ljudmi, katerim je vino v korist in ne v pogubo, ki ga znajo ceniti in ga ne zlorabljajo.
Cela naa druina ivi z vinom, predvsem moj tata, Duan, ki kot somellier vedno poskrbi, da je ob dobrem kosilu na mizi tudi dober kozarček vina.
Kljub temu, da je vedno aktiven in v teku, ga občudujem, ker si zna vzeti čas za vino, ga okuati in doivljati saj je pomembno, da človek vino tudi razume, ne le pije.
Vedno sem občudovala buteljke, ki jih je prinaal domov od sedaj bo moral on moje, saj so si te buteljke različne e po zunanjosti, po etiketi, po pridelovalcu in seveda, po vsebini…
Nosilec projekta Vinska kraljica Slovenije je
POMURSKI SEJEM IZ GORNJE RADGONE
