SLOVENSKE NARODNE JEDI V EVROPI
Radenski dijaki in dijakinje na Finskem
Projekt mobilnosti prispeva tudi kulturnem in jezikovnem spoznavanju med mladimi; Nepozabna doivetja na severu Evrope; Niso bile enomesečne počitnice, temveč praksa in mnoge druge obveznosti
e lani oktobra in novembra so dijaki Srednje ole za gostinstvo in turizem (SGT) Radenci bili v okviru projekta Slovene National Dishes in Europe, ki ga izvajajo pod okriljem Leonardo da Vinci projektov (izmenjava dijakov) na Finskem. Znali so se v mestecu Espoo, nekaj minut oddaljenem od glavnega mesta Finske, Helsinkov, odkoder so po slabem mesecu bivanja, prinesli veliko koristnega, predvsem pa so bili deleni nepozabnih doivetij. Tja so se dijaki in dijakinje različnih starosti in programov (turistični tehniki, gostinski tehniki, tehniki kuharstva…), katere obiskujejo na SGT Radenci, odpravili skupaj s koordinatorico Darjo Zlatnik, ki izvaja projekte mobilnosti na omenjeni, edini srednji oli na radgonskem objektu. Po tiri dekleta (Dajana Naglič, Maja Potočnik, Monika Trajber in Alja igo) ter tirje fantje (Kristjan Horvat, Tadej Gelt, Marko kafar in Kristjan Tkavc trakl), na Sever niso li na počitnice, temveč so na Finske opravljali delovno prakso in vse ostale obveznosti, ki so predvidene z omenjenim projektom. S projektom Slovenske narodne jedi v Evropi, so v Espou, in sploh na Finskem promovirali tudi nao dravo.
In sedaj, ob zaključku projekta mobilnosti so v Radencih pripravili posebno prireditev, na katero so poleg vodstva ole in omenjenega projekta, povabili tudi stare dijakinj in dijakov, upane ter e nekatere goste. Na prireditvi so udeleencem svečano podelili Europasse, kar se je zgodilo prvič na omenjeni oli. Zato je bila ponosna tudi ravnateljica SGT Radenci Silva Marinkovič, ki je dejala, da so dijakinje in dijaki svoje znanje in večine predstavili daleč na severu Evrope, kjer so si nabrali nadvse dragocene izkunje za nadaljnje ivljenje. Udeleencem projekta je zahvalila, da so lepo predstavili sebe, svojo olo, Radence, Pomurje in Slovenijo. To je na prvi tovrstni projekt izmenjave in upamo, da se bo tovrstno poslanstvo nadaljevalo, je dejala Marinkovičeva, ki je dodala, da bodo v Radence najverjetneje prili mladi Finci in Slovaki s katerimi so tudi začeli sodelovati. V Radencih jim bodo omogočili prakso in delo v hotelih Zdraviliča Radenci ter tudi v drugih gostinsko – turističnih objektih v Pomurju.
Sam projekt je predstavila mentorica Darja Zlatnik, sicer profesorica anglečine na omenjeni oli, ki je bila več kot zadovoljna z dijaki in dijakinjami, ki so se izkazali v deeli, ki prej ni bila nikomur znana. Nekateri pa so se celo prvič peljali z letalom. Na gostitelj na Finskem je bila institucija Omnia, ki izobrauje dijake in tudente na vseh nivojih izobraevanja za različne profile, izobraevanje poteka na več lokacijah, saj imajo več tisoč dijakov in tudentov. Z njimi smo e podpisali pismo o nameri, za naslednje olsko leto, sploh pa sem vesela sodelovanja z njimi. Nai dijaki so tam delali na tirih delovnih mestih, po dva in dva, nabirali so izkunje v strebi in kuhinji Bili so vključeni v delovno okolje drave gostiteljice na ravni podjetja (v sodelovanju z ustrezno institucijo partnersko olo), ki ustreza poklicni usmeritvi dijakov usmeritvi (gostinski, turistični tehnik ipd.), zato so tiri tedne na Finskem vteta v njihovo obvezno delovno prakso. Dijaki so spoznali in okusili tradicionalne jedi deele, ki je do tedaj niso preveč poznali. Ugotovili so tudi raznolikost obeh kultur in njihovo tradicijo. Bistvo izvedenega projekta je predvsem v kulturnem in jezikovnem spoznavanju. Vsekakor gre za izboljevanje jezikovne kompetence dijakov, kar je v Evropski uniji zelo pomembno, je med drugim dejala Darja Zlatnik.
Po njenem prepričanju, enako pa menijo tudi dijaki, je posebej zanimivo predvsem spoznavanje deele, ljudi, hrane, kulture, jezika, navad in e česa, saj sever Evrope pri nas ni tako znan. Je pa postal zelo zanimiv in obiskan. Zato so med obiskom na Finskem predstavili nae narodne jedi, ki na severu Evrope e niso znane. Zato so dijaki tokrat dobili dokument Europass, s katerim se bodo lahko pozneje izkazali v vseh podjetjih pri nas in v Evropi. Sam projekt je sicer tudi podpora udeleencem srednjeolskega strokovnega izobraevanja pri pouku in ostalih aktivnostih, pri pridobivanju in uporabi znanja in kvalifikacij za osebnostni razvoj, zaposljivost in udelebo na evropskem trgu dela, saj na radenski oli elijo izboljati kvaliteto in zviati vsebino sodelovanja med institucijami ali organizacijami z omogočanjem različnega učenja, s podjetji, ter socialnimi partnerji v Evropi.
Cilj naega projekta je bil pridobiti določena znanja s področja poklicnega usposabljanja ter splone ivljenjske izkunje, ki so vezane tudi na kulturno etnoloko izmenjavo obeh sodelujočih partnerjev. Temu so bile tudi namenjene kulturne in jezikovne priprave, ki so bile zelo kvalitetno organizirane, kar bodo dijaki gotovo potrdili. V tujini so bili dijaki prisotni v konkretnem delovnem okolju podjetij, kjer so teoretična znanja preizkuali v delovnem procesu in pridobili nove delovne izkunje. Prav tako so spoznavali način dela v oli v tujini ter v novem olskem okolju delovali ter komunicirali izključno v tujem jeziku, kar bo povečalo njihovo, za njihov poklic nujno potrebno, jezikovno kompetenco. Pri tem gre za preprost cilj EU, spodbujati učenje modernih jezikov. V novem okolju so bili dijaki tudi inovativni, in podjetni, pridobili pa so vsestranske poklicne in ivljenjske izkunje, kar bo pozitivno vplivalo tudi na njihove kasneje zaposlitvene zmonosti tako doma in tudi v tujini. Vsi skupaj pa smo bili ambasadorji slovenskega jezika in kulture, saj smo bili opaeni povsod, kjerkoli smo se pojavili, je e dejala Zlatnikova.
Besedilo in foto: O.B.
