Družba Radgonske gorice uspešna v letu 2007

Prodaja in prihodki družbe bistveno večji kot v letu 2006; Lani močno povečali dobiček; Že 60 odstotni delež na trgu penin; Novosti v prodajnem programu; Zlata penina prejela že 35. naziv ŠampionŽal v zadnjem času, na tiskovnih konferencah, le redko slišimo tako ugodne in spodbudne rezultate, kot je to bilo na posebni novinarski konferenci, ki so jo pripravili v družbi Radgonske gorice d.d. iz Gornje Radgone. Kot sta poudarila direktor družbe Borut Cvetkovič in komercialist zadolžen za marketing Sandi Brumen, so v podjetju zelo zadovoljni z doseženimi poslovnimi rezultati v preteklem poslovnem letu. Prihodki v primerjavi z letom 2006 višji za slabo tretjino oz. kot 29 odstotkov. Lanskoletni dobiček znaša skoraj pol milijona evrov in je za kar 868 odstotkov višji kot leto poprej. Na področju penin dosegajo radgonski vinarji že 60 odstotni tržni delež ko gre za Slovenijo, čeprav se na trgu nenehno pojavljajo nova peneča se vina. Sicer pa so v Radgonskih goricah d.d. prepričani, da bodo poslovni rezultati odlični tudi v letu 2008, predvsem zaradi širitve prodajnega programa, ki ga bodo popstrili z nekaterimi novostmi.
Kakorkoli že, v poslovnem letu 2007 so v družbi Radgonske gorice d. d. v primerjavi s preteklim poslovnim letom povečali prihodke za 29 odstotkov in za 14 odstotkov presegli načrte. Ustvarili so 491.621 evrov čistega dobička, kar je za 868 odstotkov več kot v letu 2006, ko je ta znašal 56.667 evrov. V letu 2007 so pridelali več kot 3.000 hektolitrov vina, kar je 52 odstotkov več kot leto poprej. Naložbe v lastne proizvodne zmogljivosti so v lanskem letu znašale pol milijona evrov, v poslovnem letu 2008 pa načrtujejo naložbo več kot milijon evrov. Prodaja izdelkov družbe stalno narašča. V letu 2007 so prodali 257.425 steklenic Zlate radgonske penine, kar je za 37,5 odstotkov več kot v letu 2006. Srebrne radgonske penine so prodali 948.483 steklenic, kar je za 28,1 odstotkov več kot leto poprej. Buteljčnih vin so v preteklem poslovnem letu prodali 224.993 steklenic, kar je za 60,4 odstotkov več kot v letu 2006. Janževca so v letu 2007 prodali 1.236.423 steklenic, kar je približno enako količini iz leta 2006.
Družba svoj prodajni program iz leta v leto širi. Od lanskega junija so kupcem na voljo 0,2 litrske polnitve Srebrne radgonske penine, Janževca in Traminca s črno etiketo, zbirki malih stekleničk so letos dodali še suho Srebrno radgonsko penino, in vse je to pravom boom. Lani decembra so na trg poslali tudi posebno penino z zlatimi delci, imenovano Penina gold, letos pa bodo svoj prodajni program dopolnili še z dvema pomembnima novostma. Junija bodo lansirali Rdeči Janževec, vino iz sort zweigeld in modri pinot, ki je suho, lahkotno in sveže. Linijo Ciconia pa bodo oplemenitili z novo sorto Zweigeld, križancem sort frankinja in šentlovrenka, ki je vrhunsko vino in ga bodo napolnili le 1.000 steklenic.
Čeprav si v družbi želijo dodatno utrditi položaj na domačem trgu, se intenzivno širijo tudi na tuje trge. Bistveno želijo povečati delež izvoza ter poleg že obstoječih tujih trgov, kjer zelo dobro prodajajo svoje proizvode, nastopiti še na nekaterih novih. S svojimi izdelki so že prisotni na ameriškem, kanadskem, danskem, švedskem, nemškem, avstrijskem, italijanskem, japonskem in na trgih bivše skupne države (Hrvaška, BiH, Črna gora), po novem pa tudi na češkem in slovaškem. Družba ima v načrtu tudi nadgradnjo proizvodnih zmogljivosti. Poleg je še veliko drugih novosti, predvsem pa idej, ki bi še dodatno dvignili raven poslovanja. Vsekakor že razmišljajo tudi o tem kako nadomestiti dobrih 120 hektarjev vinogradov, ki naj bi ji po denacionalizacijskem postopku morali vrniti upravičencem. Če bo prišlo do tega, se bo njihov obseg sicer znižal in bodo namesto 360 hektarjev (320 rodnih) vinogradov, obdelovali nekoliko manjše površine. Kljub temu pa je direktor Cvetkovič prepričan, da bodo tudi v bodoče obdelovali tudi omenjene „denacionalizacijske površine“, že sedaj pa se pogajajo z nekaterimi majhnimi vinogradniki, da bi v obdelavo prevzeli njihove površine vinogradov. Vsako leto pa bodo povečali tudi lastne površine, saj sami opuščajo okoli 60 hektarjev sadovnjakov, predvsem jablanovih nasadov…
Besedilo: O.B.