Četrtič so ťhandlaliŤ s sadikami
Nad 100 obiskovalcev na 4. borzi sadik in zdravilnih rastlin. Najbolj sta jih navduila negovski in doivljajski čaj.
Več kot 100 ljubiteljev narave in okolja, predvsem zdravilnih in drugih rastlin, se je ob izteku letonjih prvomajskih praznikov zbralo pri ťCoklinovem ribnikuŤ v Črenjevcih, streljaj od Gornje Radgone. Gostitelj Andrej Coklin, sicer znani zeličar iz Gornje Radgone, je namreč pripravil četrto ťborzo sadikŤ, ki je gotovo edini tovrstni dogodek na skrajnjem severovzhodu drave, če ne sploh v Sloveniji. ťe minula tri leta, ko smo začeli z omenjeno borzo, in ko smo dosegli lep uspeh pri izmenjavi taknih in drugačnih sadik, smo se skupaj dogovorili, da bo borza postala tradicionalna, in da se bo vedno odvijala okrog prvomajskih praznikov. In tako se vse to dogaja ob izteku praznikov. Tako je tudi letos potekala brezplačna izmenjevanje sadik, vsekakor pa nismo bili zaprti niti za poklicne vrtnarje in cvetličarje, ki bi lahko svoje sadike prodajali. Vsakomur je namreč koda zavreči kakno sadiko, ki mu je ostala, tukaj pa so obiskovalci vse, ki so prili tako iz Pomurja, kot iz Slovenskih goric, tajerske kot od drugje, celo iz Avstrije, z veseljem sprejeliŤ, nam je povedal organizator in vodja borze sadik Andrej Coklin, ki je vsakemu obiskovalcu podaril najmanj po eno sadiko zdravilne rastline, bodisi amerikega slamnika, artičoke ali česa podobnega.
Tudi letonje dogajanje je bilo sila zanimivo, saj je nad 100 ljubiteljev, predvsem ljubiteljic, narave iz irega območja severovzhoda drave, celo z mariborskega in celjskega območja, poleg ťhandlanjaŤ sadik, večinoma zdravilnih zelič ter tudi sadnega drevja, vrtnin in drugih reči, predvsem izmenjevalo izkunje, se druilo v naravi. Zelčar Coklin je vsem prisotnim svetoval, tako skupinsko kot individualno in tako so mnogi spoznali tevilne nove zdravilne rastline, ter e marsikaj ťzdravilnegaŤ iz Coklinove zbirke čajev, mazil, tinktur in drugih pripravkov, saj je znano, da vsaka bilka ťsvojo bolezen zdraviŤ. Vsekakor so vsi tudi spili kaj grenkega za elodec, sladkega za veselje, kaken zdravilni čaj ali kaj podobnega
Mnogim sta se e posebej prilegla negovski in doivljajski čaj, novosti iz Coklinove zakladnice, ki jih je zmeal iz naravnih zdravilnih zelič pridelanih v novem zeličnem parku ob negovskem gradu, ki postaja pravi obli za oči vsakega ljubitelja zelič in sploh narave.
Besedilo in foto: (ob)
Za morebitni okvirček:
ZELIČAR ANDREJ COKLIN
e leta 1880 je v Slovenskih Konjicah Jan Pospiil kupil lekarno in jo po upokojitvi prepustil pastorku. S farmacijo sta se ukvarjali tudi njegovi vnukinji Vlasta in Marija Trstenjak, ki sta tudi diplomirani farmacevtki vse ivljenje prebili v lekarnah Marija v Zagrebu, Vlasta pa na Vranskem, v Podčetrtku in nazadnje v Gornji Radgoni. In verjetno je veselje do farmacije dedno, kajti Vlastin sin Andrej Coklin, ki je po poklicu sicer strojnik, e tri desetletja pa dela kot novinar in urednik, je e kot majhen otrok poznal in suil zdravilne rastline za čaje.
Velikokrat je opazoval mamo v lekarni, ko je meala različna mazila in morda je prav ta zapis v podzavesti pred dvema desetletjema vzbudil njegovo večje zanimanje za zdravilne rastline. Andrej se je vse ivljenje gibal v naravo kot strasten gobar, pa tudi kot ribič. Marsikateri čaj, sirup in tinkturo si je izdelal e davno, a takrat le za lastne potrebe.
Pred dobrimi 15 leti pa se je pokazala monost, da bi v Gornji Radgoni odprli zelično trgovino, in Andrej je za omenjeno trgovino pripravil nekaj izdelkov. Čeprav pozneje iz tega ni bilo nič, je Andrej nadaljeval s svojim delom in tako so nastajali novi in novi čaji, likerji, ganja z zeliči, pa sirupi, mazila ipd. Kar naenkrat se je nabralo kaknih 50 različnih izdelkov in potrebno jih je bilo ustrezno označiti. Odločil se je, da jih poimenuje ťZelena čarovnicaŤ, predvsem zato, ker so vsi izdelki bioloko čisti, narejeni iz rastlin, pa e pakirani so v zavreno stekleno embalao. Drugi del imena: čarovnica, pa izhaja iz dejstva, da marsikatero zelično zdravilo naredi pravi čude pri nekaterih boleznih. Sam si je izdelal tudi napise, saj se z oblikovanjem ukvarja e vse ivljenje. In ko je pozneje bilo prijateljem in znancem potrebno razlagati iz katerih rastlin je katero zdravilo in pijača, je začel sestavljati tudi herbarij, ki ga je tako pritegnil, da je posuil in opremil tudi druge rastline in ne samo tistih, ki jih je uporabljal oz. jih uporablja. Tako je nastala zbirka z več kot 700 posuenih zdravilnih rastlin, ki na radgonskem območju rastejo avtohtono, ali pa jih lahko posadimo in gojimo. Vzporedno so nastajali novi čaji, tinkture, ganja, olja, likerji , ki jih je danes čez 300. In takno zbirko se dejansko izplača ogledati, saj je dejansko vredna vsega spotovanja.
Coklin je sicer pripravil e precej razstav, na katerih je predaval o zdravilnih rastlinah in njihovih učinkih. Pravi, da so v starih časih imeli ljudje nabiralce in poznavalce zdravilnih zelič za čarovnike. Tudi sam je svojo paleto zdravilnih zvarkov poimenoval Zelena čarovnica. ťOpaam, da se je zadnjih petnajst let razmiljanje ljudi začelo spreminjati. Vsaka tableta ima namreč tudi kakne stranske negativne učinke. Človek si denimo z nekimi tabletami lahko zdravi elodec, a te niso dobre za jetra. Pri zdravilih, pripravljenih iz zelič, pa v glavnem ni stranskih učinkov. S tistimi rastlinami, ki bi lahko imele stranske učinke, se pravi s tistimi, ki so v svoji osnovi strupene, se ljudsko zdravilstvo praviloma ne ukvarjaŤ, pravi Andrej Coklin, ki je v zadnjih letih praktično vseskozi v naravi, predvsem v novonastalem zeličnem parku v Negovi.
Sploh je Andrej Coklin iz Gornje Radgone eden največjih zbirateljev zdravilnih rastlin v Sloveniji, nekaken novodobni Kosobrin, ki je rad rekel: "Za vsako bolezen raste roca." Tudi Coklin pravi, da je v Sloveniji mnogo rastlin, ki imajo zdravilne učinke. V resnici ima vsaka rastlina svojo moč. Sam je pripravil e precej razstav, na katerih je predaval o zdravilnih rastlinah in njihovih učinkih. Pravi, da so v starih časih imeli ljudje nabiralce in poznavalce zdravilnih zelič za čarovnike. Sebe e nima za čarovnika, mnogi (med slednjimi so večinoma stareje enske iz Slovenije in sosednje Avstrije, vedno pogosteje pa tudi mlaji ljudje), ki uivajo njegova zdravila pa so e blizu temu.
(ob)
