Na dvoriču Kovačevih je zraslo več 100 lepih jurčkov.
Gobarski čude in nenavadna gobarska sreča Jelke in Branka Kovača
NA DVEH KVADRATNIH METRIH DESETINE LEPIH IN ZDRAVIH JURČKOV
Čeprav sta topla minula zima in pomlad, potem pa deevno poletje, dokaj zavirala rast gozdnih lepotic, kot so jurčki, lisičke in druge gobe, to ne pomeni, da slednje, na veliko veselje mnogih gobarjev, le ne rastejo. Kako uspeno je letonjo gobarsko leto, sta se gotovo najbolj zgovorno prepričala Branko in Jelka Kovač iz Hrastja Mote pri Radencih. V gabrovem grmu v neposredni bliini domače hie, pravzaprav kar na domačem dvoriču, poteka namreč e nekaj dni prava nabiralna gobarska akcija. In naključno smo se tudi sami znali med izjemno lepimi in zdravimi jurčki, pred katerimi se kar sline cedijo. Na dobrih dveh kvadratnih metrih sta namreč lahko nabrala več deset lepih in zdravih jurčkov, na katere je e posebej ponosen Branko, saj jih je praktično sam tudi vzgojil. Svoj dejansko nenavaden ťpridelekŤ, kar nekaj dni skrbno varujejo, da ne bi mimo priel kaken gobar, katerih v zadnjih dneh in tednih tudi v pomurskih gozdovih ne primanjkuje, vmes pa je kaknega le sam utrgal. In presenetljivo, vsi jurčki, katere mimogrede pokriva z vejami in jih tako varuje tudi pred močnim soncem, so izjemno zdravi kar je nekoliko nenavadno, glede na spremenjene vremenske razmere. Pa e temna barva klobuka spominja na prave lepe ajdovčke. Če bi sicer Branko vse jurčke pobral hkrati bi napolnil veliko koaro, a sam raje nekatere manje gobe puča naprej rasti. Kljub vsemu pa Branko trdi, da letos ni bilo toliko gob, kot pred petimi leti, ko jih je na isti lokaciji, torej v ťgnečiŤ na majhnem prostoru, hkrati natel kar 108 lepih gob.
ťTukaj gre dejansko za nenavadno zgodbo, in sicer smo e nekaj let na isto mesto, v omenjenem grmu, metali odpadke gob, ki smo jih nabirali v gozdu. In čez nekaj časa so tam začela rasti "domači" jurčki. Vsako jesen je bilo kar nekaj gob, pred petimi leti pa so preseeni vsi rekordi, kajti toliko pridelka ni bilo nikoli pred tem in po tem. Pa tudi letos je zelo lepo, saj je e veliko zametkov gob, katere skrbno skrivamo in zalivamo, saj potrebujejo veliko vlageŤ, nam je pripovedoval Branko Kovač, ki je dejal, da s soprogo otroci in vnuki, ki jih pogosto obiskujejo, imajo radi gobe, zato jih s soprogo Milko, posuijo, vloijo ali pa kar dajo zamrzniti in jih lahko nenehno uivajo. Kot pravi Branko pa ga za omenjeno ťgobarsko srečoŤ ne skrbijo niti inpektorji, saj ocenjuje, da skupaj z domačimi lahko razdeli ves pridelek, ob tem pa meni, da gre pravzaprav za doma vzgojene jurčke, o katerih zakonodajalec menda ni razmiljal.
Tudi sicer Branko Kovač, ki skupaj s soprogo Milko ivi na obrobju gozdička v Hrastju Mota, ima za pokazati veliko zanimivosti. Zaljubljena sta v ivali, tako domače kot gozdne, tukaj pa so tudi druge naravne reči, umetnine unikati, ki jih izdeluje sam Branko. Po dolgoletnem ivljenju v Ljubljani se je namreč pred nekaj leti vrnil v rojstni kraj, kjer se predvsem ukvarja z inovacijami in novitetami. Sam izdeluje tevilne unikate, ki potem krasijo domove, dvoriča ali vrtove znancev, sosedov in prijateljev.
(O.B.)
