Iz novinarske konference Vinske družbe

VINSKA DRUŽBA SLOVENIJE O LETOŠNJEM PRIDELKU IN AKTUALNIH TRŽNIH RAZMERAH
V okviru pestrega vinogradniško vinarskega dogajanja na 46. mednarodnem kmetijsko – živilskem sejmu v Gornji Radgoni je Vinska družba Slovenije pripravila novinarsko konferenco, na kateri so predstavili napovedi letošnjega pridelka ter spregovorili o aktualnih tržnih razmerah.
Dušan Brejc, direktor Vinske družbe Slovenije, je napovedal, da bo trgatev letos nekoliko kasneje, kot je bila lani, za vinarje pa bo letina tudi dokaj problematična, saj se fenofaze pri trtah niso odvile v optimalnem času, pa tudi ujme so naredile svoje. Sicer pa naj bi imeli količinsko nekoliko slabši letnik, predvsem zaradi pričakovano slabše trgatve v Podravju. Družbeniki Vinske družbe Slovenije zagotavljajo več kot polovico javno pridelanega in prodanega vina pri nas in so tudi količinsko najpomembnejši izvoznik. Slovenski pridelek vina je ob normalnih letinah ocenjen na okrog 100 milijonov litrov.
Po napovedih naj bi bil pridelek na Primorskem enak lanskemu, ob pričakovanem "normalnem letniku" pa so razlike med kletmi kar precejšnje. V Podravju, kjer so imeli zadnja tri leta povprečne pridelke, tudi zaradi odločitve družbenikov za višjo kakovost, drugačne sloge vina in za drugačno delo v vinogradih, pa bo letina količinsko slabša. Tako naj bi po Brejčevi oceni letos in prihodnje leto iz tokratne trgatve ponudili trgu med 22 in 28 milijonov litrov vina. "Nemogoče je zdaj dati bolj točno oceno, saj se bojim, da je še država ne more dati," pravi. Zaradi razmer, kakršne so, bo ob trgatvi nujno zelo hitro tehnološko ravnanje, da bodo enologi iz grozdja pridelali dobro vino.
Čedalje večja konkurenca na vinskem trgu doma – pojavljajo se novi ponudniki z diskontno prodajo, z veliko evropskega vina po nizkih cenah (do tri evre) in ponudbo vin iz novega sveta – povečuje nasičenost tega trga. Zato je prodaja vina še težja, kot je bila. Spodbujajo jo z različnimi promocijskimi prijemi. Za izvoz pa Brejc pravi, da je najbolj naivna lahko trditev, kako se nam je z EU odprl 360 milijonski trg, saj so vanj vstopili tudi drugi, na tem trgu je namreč ves svet. "In če je vinska reforma nastala zaradi strukturne krize v evropskem vinogradništvu in nižje konkurenčnosti na svetovnem trgu, potem je jasno, da ta trg ni tako odprt, kot se zdi." Kljub vsemu pa se slovenski izvoz vina rahlo povečuje, od tega ga kleti pod streho Vinske družbe prispevajo več kot 95 odstotkov, v zadnjih letih slabe štiri milijone litrov. Manjši ugledni vinogradniki pa izvozijo skupno le okrog 250 tisoč litrov vina. Kljub priznani kakovosti njihovih vin, pa je "sporočilo v količini premajhno, da bi lahko rekli, da je Slovenija vinska destinacija". Po Brejčevih besedah je enkrat vendarle treba jasno povedati, da je prisotnost v nekaterih imenitnih restavracijah premajhno sporočilo, da bi svetovni vinski kupci spoznali našo državo za nakupno vinsko destinacijo. Je pa res, da cena, kakovost in slog naših vin ustrezata predvsem gostinstvu, kot kažejo izkušnje izvoznikov. To je po svoje dobro, saj uspešni izvozniki vina bolje prodajajo, po višji ceni kot doma. Vinarji v vinski družbi so se usmerili na ciljne trge, predvsem angleški in nemški, odločili so se za bolj podjetniško ravnanje, zato so bodisi vodilni na nacionalnem trgu, na lokalnem trgu, v svojem okolju ali pa so specialisti za posamezna vina (teran, refošk, modra frankinja, barbera). Kot glavni dobavitelji vina na slovenskem trgu in veliki plačniki obračunanega davka in dajatev, "kar preseže 20 milijonov evrov na leto", pa menijo, da bi morali biti temu ustrezno naravnani tudi ukrepi kmetijske politike na področju vinogradništva in vinarstva. To pa pomeni, da bi normalno morali upoštevati, kolikšen je njihov prispevek k nacionalni ekonomiji in da za zdravo ekonomijo brez podatkov ni mogoče postaviti jasne strategije, opozarja Brejc. "Dokler ne bomo vedeli, koliko pridelamo, kje in koliko prodamo, kaj prodamo, dokler nimamo strukturnih podatkov, se težko pogovarjamo o strategiji. Brez tega je vsak pogovor o strategiji le romantična debata, ki ne pelje k dolgoročnim rezultatom."
Nacionalna strategija je namreč pomembna tudi za ohranjanje slovenske pridelave vina po uveljavitvi vinske reforme EU (velja od začetka tega meseca), katere ključna cilja sta za slovenske vinarje predvsem ohranitev tržnega deleža vina do vseh drugih pijač in povečanje izvoza na tretje trge.