Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je danes na 46. Mednarodnem kmetijsko ivilskem sejmu v Gornji Radgoni pripravilo posvet Vloga in pomen zavarovanja v kmetijstvu.Majda Zavek Urbančič je uvodoma spregovorila o podnebnih spremembah, ki prihajajo veliko hitreje, kot smo pričakovali e pred nekaj leti. Za prilagajanje tem spremembam nam zato ostaja le e nekaj let, je dejala in omenila podatek, da Slovenija k podnebnim spremembam prispeva nadpovprečno veliko, saj na prebivalca letno v ozračje spusti osem ton ekvivalenta CO2, medtem, ko je svetovno povprečje tiri tone letno na prebivalca.
Pričakovane podnebne spremembe naj bi Sloveniji postopoma prinesle monsunsko podnebje z vijimi temperaturami, več deevji, dolgotrajnejimi suami in več neurji. Poleg zmanjevanja emisij toplogrednih plinov se bo zato postopoma treba prilagajati spreminjajočim se razmeram. V kmetijstvu bodo rastne dobe kraje, sue bodo intenzivneje, pospeen bo razvoj insektov in gliv, pogosteji bodo ekstremni vremenski pojavi, zato bo treba spremeniti izbor sort, drugačne bodo kakovosti pridelkov, spremeniti se bo morala agroekonomska praksa
Tudi v Sloveniji bo zato v prihodnje treba izbirati manj ranljive sorte, pridelovati jih bo treba a manj izpostavljenih območjih, Slovenija pa bi morala postati deela tisočerih jezer, da bi kmetijstvo lahko ubranili pred suami. Prav zoper suo bo treba najbolj ukrepati, saj zavarovalnice sedaj zavarujejo posledice vseh vremenskih pojavov razen sue.
Slovenska drava se je e odzvala na zahteve po ukrepanju proti podnebnim spremembam, je dejala Zavek Urbančičeva.
e v letu 2006 je tako vlada namenila sredstva za subvencioniranje zavarovalnih premij v kmetijstvu, izdelala in sprejela je strategijo prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam in vnaprej zagotovila proračunska sredstva za uresničevanje akcijskega načrta za uresničevanje te strategije v naslednjih treh letih. Kmetijsko ministrstvo poleg tega financira izobraevanje znotraj kmetijsko gozdarske zbornice, osveča ljudi preko medijev in tiskovin, izvajajo pa tudi poskusno letalsko protitočno obrambo s portnega letaliča v Mariboru.
Dravi sekretar Janez Čeplak pa je predstavil dravno shemo subvencioniranja zavarovalnih premij v kmetijstvu, ki jo drava izvaja od leta 2006. Od začetka letonjega leta dokončno velja sklep, da kmetje, ki niso zavarovali posevkov in plodov za zavarovaljive dogodke, v primeru kode ne morejo dobiti dravne pomoč. Do letonjega leta je vlada omogočila sofinanciranje zavarovanja posevkov in plodov v primerih toče, poara, udara strele, spomladanske pozebe, viharja, poplave Poleg tega vlada sofinancira tudi zavarovanje ivali za primere zavarovaljivih bolezni in zavarovanje proizvodnje v ribogojnicah. Leta 2006 je vlada za subvencije namenila 2 milijona evrov, lani e 5,36 milijona in letos 6,126 milijona evrov, kar kae na povečevanje tevila sklenjenih zavarovanj.
Po grobi oceni kmetijskega ministrstva je sedaj zavarovane okrog 30 odstotkov kmetijske proizvodnje. Vlada pa se pogaja z zavarovalnicami, da bi te začele pridelke in plodove zavarovati tudi za primere sue, je dejal Janez Čeplak. Letos bo vlada sofinancirala e 40 odstotkov zavarovalne premije, za prihodnje leto pa obstaja priporočilo, da bi kmetijsko ministrstvo sofinanciralo najvijih 50 odstotkov zavarovalnih premij.
Tudi gozdove je sicer mogoče zavarovati, vendar tovrstnih zavarovanj v Sloveniji skoraj ni, je na posebno vpraanje odgovoril Čeplak, Majda Zavek Urbančič pa je dodala, da v shemo sofinanciranja zavarovanj gozdov e niso vključili, ker s področja gozdarstva niso dobili taknih predlogov. Treba pa se bo o tem začeti pogovarjati, je dodala.
