ZADNJIČ JE POTRDIL SVOJE POREKLO RODOVITNOSTI
ťLetonji mednarodni kmetijsko ivilski sejem je tudi v svoji 46. ponovitvi potrdil svoje poreklo rodovitnosti. Če strnem vtise letonjega sejma v le nekaj besed, so najpomembneje: Več razstavljavcev, več udeleenih drav in več obiskovalcev. To zagotovo pomeni večje doseganje poslovnih ciljev tako na strani ponudbe kot tudi povpraevanja.
Sejem je poleg ivahnega mednarodnega poslovnega dogajanja prinesel e več spremljevalnih dogodkov, več kot 100 smo jih nateli. Med njimi je bilo skoraj 40 strokovnih! Povezovali so strokovne in poslovne teme, izobraevali skozi stanovsko druenje, v najiri mnoici obiskovalcev, ki so jih navdueno spremljali, pa skozi zabavo utrjevali prepričanje o pomenu zdrave pridelave za zdravje ljudi in narave,Ť je dejal Janez Erjavec, direktor Pomurskega sejma d.d. nekaj ur pred zaprtjem 46. mednarodnega kmetijsko ivilskega sejma, ki je letos zadnjič nosil to ime, saj bo njegova 47. izdaja imela naziv Agra 2009.
Sam 46. mednarodni kmetijsko-ivilski sejem je na 65.300 kvadratnih metrih razstavnih povrin predstavil 1665 razstavljavcev iz 28 drav, prireditev pa je ogledalo nad 135.000 obiskovalcev iz domovine in tujine. Pozitiven trend večanja tevila razstavljavcev in razstavnih povrin je kronal bogat, mednaroden pregled kmetijske mehanizacije, hlevske opreme, prehrambenih izdelkov, vina in drugih pijač, opreme za gostinstvo, ivilskopredelovalno industrijo, semen, sredstev za prehrano in nego ivali in rastlin, obrtnih izdelkov…
Dravi gostji Hrvaka in Madarska sta pripravili zanimive dogodke za poslovnee in medije ter folklorni in kulinarični program za najiri krog obiskovalcev. Z dravnimi razstavami so se jima pridruile Avstrija, Makedonija, Romunija in Poljska. Razstave goveje ivine, praičev, drobnice, avtohtonih in tradicionalnih pasem konj, so predstavile doseke rejcev iz Slovenije, pa tudi govedorejcev in praičerejcev iz sosednje Avstrije. V preglednih vzročnih nasadih so bile predstavljene gospodarsko zanimive in alternativne poljčine ter sodobno sadjarstvo in trte v Sloveniji. Po njih pa so bili dnevno organizirani tudi strokovno vodeni ogledi.
Sejem, ki ga je odprl Dr. Danilo Türk, je imel čast pozdraviti mnoge predstavnike javnega ivljenja, med njimi ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Iztoka Jarca, ministra za kmetijstvo in razvoj podeelja Madarske Józsefa Gráfa, ministra za kmetijstvo Republike Hrvake Boidarja Pankretića, makedonskega ministra za kmetijstvo Aca Spasenoskega, ministrico za visoko olstvo RS Mojco Kucler Dolinar, ministra za obrambo RS Karla Erjavca, tevilne veleposlanike in gospodarske ataeje… Sam sejem je natel kar 109 spremljevalnih dogodkov, med njimi 37 strokovnih posvetov. Mednarodnemu letu krompirja je bilo posvečenih več strokovnih razstav, strokovni posvet in druabno kulinarični dogodki. V luči podnebnih sprememb in katastrofalnih pojavov, ki e povzročajo veliko kodo e v kmetijstvu, sta bila e posebej odmevna: posvet Vloga in pomen zavarovanja v kmetijstvu v organizaciji Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter izredna seja Odbora Dravnega zbora RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s temo seznanitve s strategijo prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam. Varovanju narave sta bila posvečena posvet o racionalneji rabi energije iz biomase ter posvet o alternativnih energetskih monostih na kmetijah. Zdravju narave in ljudi sta bila posvečena strokovni posvet o trikotniku narava človek industrija, ter strokovni posvet o oljih v prehrani. Srečali so se tudi predstavniki organizacije EURASCO, evropskega zdruenja kmetijskih sejmov. Sejem je nagrajeval kakovost, znanje in spretnost. Podeljena so bila priznanja 29. mednarodnega ocenjevanja mesa in mesnih izdelkov, 22. mednarodnega ocenjevanja mleka in mlečnih izdelkov, 12. mednarodnega ocenjevanja sadnih sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih vod, 28. mednarodnega ocenjevanja kmetijske mehanizacije in opreme ter 34. odprtega dravnega ocenjevanja vin – Vino Slovenija Gornja Radgona. Podelili so priznanja Zadrune zveze Slovenije. Desetič zapovrstjo so se v sekatvu pomerili slovenski lastniki gozdov. Potekale so kasake dirke za pokal Pomurskega sejma. Veliko je bilo tudi zabavnih tekmovanj. Izbrali so najtejo bučo in krompir, najtevilnejo zbirko različnih okrasnih bučk in krompir najzanimiveje oblike. Najmočneji slovenski fantje so se merili v vlečenju vrvi. Slovenske vinarske zvezde so se pomerile v nogometu z glasbenimi zvezdami, traktoristi na ťtraktorskem rodeuŤ v spretnostni vonji. Slovenski vinski vitezi so izbrali svoje viteko vino. Na sejmu so se srečali sommelierji, vitezi evropskega vitekega reda, bive in sedanja Vinska kraljica Slovenije. Potekale so predstavitve domačih obrti in etnoloki kulturni program, obiskovalci so lahko okusili krompirjeve jedi, izdelke sekcij pekov in mlinarjev v okviru GZS, kulinarično ter turistično ponudbo Pomurja, čebelje pridelke in seveda najbolja slovenska vina v Vinskem hramu in vinarski sejemski hali. V vzorčnem nasadu je Zavod za gozdove Slovenije pripravil ustvarjalne delavnice za otroke in odrasle. Vsak dan so tevilne obiskovalce navduevale revije konj in govedi s strokovnimi komentarji, na dan drobnice pa tudi revija drobnice in prikaz strienja ovac. Sočasno potekajoči sejem INPAK je podčrtala razstava 32. slovenski oskar za embalao, predstavitev knjige Embalaa in varstvo okolja ter predavanje o novostih v grafični tehnologiji.
Direktor Pomurskega sejama d.d. Janez Erjavec je zaključil v uvodu zapisane besede z naslednjo mislijo: ť46. mednarodni kmetijsko-ivilski sejem je prinesel mnogo sveih impulzov za svojo 47. ponovitev od 29. avgusta do 5. septembra 2009, ko bo imel e bolj mednarodni pečat tudi zaradi sočasnega 56. svetovnega prvenstva oračev v Moravskih toplicahŤ.
Besedilo in foto: (ob)
