V Krajinskem parku Goričko je iz dneva v dan več ponudnikov taknih in drugačnih turističnih, gostinskih in drugih s tem povezanih storitev.NA GORIČKEM NIKOLI NI DOLGOČASNO
In med slednje sodi tudi nova Hrvatova domačija v Rogaovcih, katero sta partnerja, ugledna gostinka in kuharica Verica Bokan, in novinar ter testni voznik, Andrej Sedej, uredila v nekdanji Hrvatovi domačiji, ki je bila stara nad 300 let. Slednjo so nekajkrat v preteklosti za silo prenovili, lani pomladi pa so jo podrli. Na istem kraju pa so postavili novo domačijo, s podobnim gradivom, zasnovo in tlorisom. Seveda je novogradnja nekoliko večja in bolj prostrana ter najsodobneje opremljena; nostalgiji na ljubo pa je pokrita s slamnato streho. Pri Hrvatovi domačiji je dvoje manjih kmetijskih povrin; na eni je sadovnjak z orehi, na drugi pa rodijo buče za olje. V kleti domačije, katero so te dni predali namenu, pa se bohotijo gobe itako in bukovi ostrigarji…
Zraven so seveda trije apartmaji, ki so namečeni v stranskem krilu domačije, obrobljenem z zelenico. Vsak ima preddverje in sanitarije, dnevno sobo s kuhinjo, otroko sobo in na galeriji zakonsko spalnico. Na voljo so tiri postelje in dve pomoni leiči. Pred vsakim apartmajem je atrijski kotiček in izhod na vrt. V glavnem poslopju domačije je v prvem nadstropju e en apartma z dnevnim prostorom, s kuhinjo ter dvema spalnicama z zakonskima posteljema. Vsaka ima svojo kopalnico. V dnevni sobi sta dve pomoni leiči. Lučaj od kmetije stoji v vrtu hiica z dvema spalnicama, dnevnim prostorom s kuhinjo, ter ločenima kopalnico in straničem. Tudi za jeklene konjičke je poskrbljeno v veliki podzemni garai.
Na Hrvatovi domačiji ponujajo predvsem domače jedi in lahtno kapljico. Obede ali pogrinjke za dogovorjene skupine izletnikov (najmanj 15 oseb) postreejo v velikem kmečko opremljenem salonu, ki ga v zimskem času ogreva značilna slovenska kmečka peč. Postreejo prigrizke z izvirnimi goričkimi mesninami in siri ter solate z goričkimi vrtninami in zelenjavo ter začinjeno z doma pridelanim bučnim oljem. Po elji pripravijo tudi tipične goričke in sploh panonske jedi ter e posebej priboljke iz doma gojenih gob itako in ostrigarjev. V slikoviti in tradicionalno obokani kleti, vzidani v zemljo, gostom apartmajev in manjim skupinam izletnikov ponudijo – po predhodnem dogovoru – pokunjo goričkih vinotečnih, izbranih ustekleničenih in odprtih vin, ki jih pridelujejo vinogradniki iz blinje okolice Rogaovcev. V drugem delu kleti gojijo gobe itako in bukove ostrigarje, ki jih pripravljene na različne načine nudijo svojim gostom. Seveda so vina in gobe tudi naprodaj vsem, ki jih običejo.
V neposredni sosečini domačije, v mirnem vakem okolju, je postajaliče za več avtodomov. Dostop je mogoč po dobri krajevni cesti. Pri domačiji je avtodomarjem na voljo ustrezen servis (sanitarna postaja, elektrika in voda). Prostor za avtodom si lahko tudi zagotovite z vnaprejnjo rezervacijo za določen čas. Na Hrvatovi domačiji nudijo tudi celovite nasvete o sprehodih in izletih po blinji in iri okolici Rogaovcev, tako po Goričkem, kakor tudi po krajih v Avstriji, na tajerskem in Gradičanskem ter po Madarski. Po dogovoru organizirajo za svoje goste izlete, bodisi s kolesi bodisi z avtomobili ali tudi z avtobusom. Nudijo vse informacije o nakupih v trgovinah in na kmetijah ter tudi obvestila in programe raznih dogodkov in prireditev v blinji okolici. Posojajo tudi kolesa in posredujejo konje za jeo. Po Goričkem in tudi po blinji okolici Rogaovcev se razpreda gosta mrea neprometnih krajevnih cest, vakih poti, kolovozov ali kolnikov ter stez. Nekatere poti so označene in poimenovane kot tematske (učne, gozdne, vinske, zgodovinske, naravoslovne, svetnike itn.). Na voljo je dober tirijezični zemljevid krajinskega parka Goričko z vsemi vrisanimi cestami in potmi; posebej je predstavljenih 21 označenih pohodnikih in tematskih smeri. Sami Rogaovci ponujajo nekaj izjemno zanimivih in priporočljivih pohodnikih izzivov…
Zanimiv je tudi vzpon na Serdiki ali Rdeči breg, kjer naj bi bilo hoje največ za dve ure. Poleg tevilnih je gotovo najbolj zanimiv pohod na Tromejnik (Dreiländereck, 342 m), kjer se stikajo Slovenija ter avstrijski deeli tajerska in Gradičanska. Nato sestop po Slatinski grabi v Ocinje (290 m) s 300-letnim lesenim zvonikom na pokopaliču. Za daljo hojo je zanimiv vzpon na Kuglo ali Sotinski breg, ki je s 418 metrov najvija "gora" na Goričkem in v Prekmurju. Na vrhu stoji lesen razgledni stolp, ki pa trenutno ni povsem pri zdravju. Na vrh se lahko pripeljemo tudi z avtom. Ena izmed zanimivih poti je tudi izlet po vinski poti h Gradu, kjer je hoje brez ogleda kar za tri ure. To je eden od odsekov vinskih cest po Goričkem (kar za 136 km jih je), ki povezuje Rogaovce z Gradom, slednji je momogrede ena glavnih turističnih privlačnosti Prekmurja. Iz Rogaovcev (251 m) gremo na spodnji konec Svetega Jurija in pri tovarni krenemo proti vzhodu skozi zaselek Somovski Breg (341 m) in nato čez Reckovo Grabo dol v Dolnje Slaveče (240 m), nato spet gor na Kranjčev Breg (342 m) ter dol v vas Grad (267 m), kamor pridemo pri oli. V vasi ogleda vredna cerkev s Plečnikovimi posegi. Nato e skozi gozd h Gradu (345 m). Ogled: arkadno dvoriče z energetsko točko, muzej, kapela, poročna dvorana. Vrnitev po isti poti ali pa po juni vzporednici čez Beli Breg in skozi zaselek Meklika.
Zanimiv je tudi pot k Sv. Ani – St. Anna na avstrijskem tajerskem, kjer traja hoja tja in nazaj 4 ure. Gre za eden najbolj zanimivih in slikovitih krajev malo čez mejo na avstrijskem tajerskem. Sv. Ana, bojepotno in nekoč tudi trko naselje na holmu nad glavno cesto s slikovitim gručastim jedrom okrog Anine cerkve. Iz Rogaovcev (251 m) po cesti čez preval (335 m) in skozi Kramarovce do meje (265 m) ter takoj nato na desno (oznaka 07) po vaki poti zlagoma vkreber skozi gozd do zaselka Weinberg, mimo treh znamenj do glavne ceste in čeznjo gor k Sv. Ani (403 m). Vrnitev je po isti poti. Tukaj je tudi est vzponov na Tromejnik. Na vzpetini (387,6 m) nad vasjo Trdkova je dravna tromeja med Slovenijo, Avstrijo in Madarsko. Z vrha ni prav nobenega razgleda ker je njegovo ovrje gosto zaračeno. Prisojna stran je sicer gozdnata, a veliko je jas in zaselki segajo visoko, domala do meje. Na vrhu so obelisk iz leta 1924 z grbi drav, zastave ter več drugih spominskih obeleij in informativnih tabel, pa klopi in občasno gostiče. Prvo izhodiče: je vas Kuzma (269 m). Naravnost na sever v vasico Matjaevci do njenih zadnjih hi ob meji (350 m), potem pa zlagoma navkreber ves čas po dobri poti po sami meji do vrha (388 m). Drugo izhodiče: je zaselek Kranjčev dol (272 m) vasi Dolič; pot dri skozi zaselek Pelcarjev Breg na mejno pot proti vrhu. Tretje izhodiče: najkraje in najvije, je v vasi Trdkova, na njenem zahodnem robu (282 m). Pot dri naravnost na sever do parkiriča in zapornice kjer se začne vzpon. Cestica dri vzporedno z gozdno učno potjo, ki je izjemno kakovostno opremljena. Hoje je za kvečjemu za pol ure. Četrto izhodiče: je v jedru vasi Trdkova, (zaselek Lepoev Breg, 371 m) odkoder se pot vzpne na vrh ob meji skozi z velikim evharističnim kriem zaznamovan zaselek Slamarin Breg. Peto izhodiče: je Gornji Senik na Madarskem. esto izhodiče: pa je avstrijska planinska obmejna planinska pot (07/A).
Vsekakor je na Goričkem moen tudi lov, in sicer s posredovanjem lovskih druin (tudi v Rogaevcih). Lovci plačajo dnevno lovno pristojbino, odstrelno takso in odkup divjadi. Moen je lov na jelene, divje praiče, zajce, srnjad, jerebice, divje race in predvsem na fazane, ki so na Goričkem sorazmerno zelo tevilni. Po drugi strani ja je ribolov mogoč s posredovanjem ribike druine na območju Rogaovcev, v reki Ledavi in zlasti v Ledavskem jezeru (Krači). V teh vodah najdemo čuke, some, krape, linje, klene, mrene, poduste in e nekatere vrste rib. Nekaj sto metrov čez mejni prehod v Kramarovcih je pred krajem Pichla ribnik, kjer ob sobotah in nedeljah za celodnevno ribarjenje z dvema palicama odtejete le 7 evrov. Ko gre za kopanje je na irem območju Rogaovcev velike monosti, saj so v bliini tevilne terme z javnimi kopaliči ter zabavičnimi in rekreativnimi napravami v Moravskih Toplicah (28 km), Radencih (21 km), Radgoni/Bad Radkersburgu (15 km), Bad Gleichenbergu (22 km) in Loipersdorfu (30 km). Poletna kopaliča so tudi v Feldbachu (40 km), Fehringu (24 km), Jennersdorfu (20 km), Tieschnu (9 km) in Neuhausu (9 km). Ledavsko in Bukovniko jezero al nista primerni za kopanje.
Za goste Goričkega je e posebej zanimivo nabiranje gozdnih sadeev, saj je v gozdovih in na gozdnih jasah mogoče nabirati razna zeliča, tudi zdravilna, predvsem pa različne vrste gob in jagod (borovnic in rdečih), pa tudi kostanje. Kakih posebnih omejitev tukaj ni. Na svoje bodo prili tudi ljubitelji golfa, najblija igriča pa so v Moravskih Toplicah (28 km), v Bad Gleichenbergu (22 km) in Loipersdorfu (30 km). Verniki pa imajo monost verskih slubo obredov. Najblije mae so pri Svetem Juriju (rimskokatolika), v Gornji Slaveči (evangeličanska), v Nuskovi (binkotna) in v Motvarjevcih (kalvinska)…
KJE SO ROGAOVCI?
Kraj Rogaovci je tesno zrasel s Svetim Jurijem in tvori dvojno vas ob rečici Ledavi na skrajnem severozahodu Goričkega. Rogaovci so sede občine (40 km2) v kateri domuje 3700 du v 11 naseljih. Nadmorska viina vasi je 251 metrov; najvija točka v občini in hkrati na Goričkem pa je Sotinski breg (418 m), ki mu pravijo tudi Prekmurski Triglav. Okrog Rogaovcev so večja naselja e Sveti Jurij, Nuskova, Serdica, Sotina, Kramarovci, Fikinci in Večeslavci. Srediče kraja je trg ob glavni cesti kjer se stikajo Rogaovci s Svetim Jurijem; tam sta cerkev in ola. V vasi sta dve gostilni s ponudbo toplih jedi, več bifejev, disko, velika samopostrena trgovina, pekarija, bencinski servis, več avtomehanikov, frizer, postaja policije, občinski urad, turistično drutvo, upniče, pota, banka in zdravstvena postaja. Kraj ima redne avtobusne zveze z Mursko Soboto in Kuzmo. Pri Svetem Juriju se v aprilu, ko je občinski praznik, ohranja jurjevanje; obiskan pa je tudi septembrski vaki sejem. Na območju občine gnezdijo torklje, kar je znak za ohranjeno naravno okolje.
Posebne znamenitosti v občini Rogaovci so: cerkev sv. Jurija; prva gotska prednica iz 13., druga baročna pa iz 17. stoletja, sedanja novoromanska cerkev je iz leta 1929. V Ocinju je 300 let star lesen zvonik. Na vrhu Sotinskega brega ali Kugle (418 m) stoji razgledni stolp. Na Serdikem ali Rdečem bregu (416 m) je koča turističnega drutva. V vasici Pertoči je v cerkvi sv. Helene glinast kriev pot, stvaritev vicarja W. Koglerja…
Besedilo: Oste Bakal
