Penina barbera prinaa rdečo sveino
Običajno slavnostne dogodke oplemenitimo s penečim vinom. Navadno z belo penino. Redkeje naletimo na rdečo. V Sloveniji imamo le nekaj rdečih penin. Med njimi je Penina Barbera iz vinske kleti Vipava 1894.
Z vodjo kleti Jokom Ambroičem, enologom in članom tevilnih irij, ki ocenjujejo vina, so se pogovarjali, kako se je rodila rdeča penina.
Kako je nastala Penina Barbera?
Enologi v nai kleti smo e pred nekaj leti razmiljali, da bi tudi v Vipavski dolini naredili rdeče peneče vino. Barbera, ki je značilna sorta za nae okolje, je namreč pravnja za penino, ker ima vije in pestre kisline ter ivahen, eleganten značaj. Leta 2004 smo se lotili izdelave. Grozdje za penino smo potrgali pred redno trgatvijo, kar je značilno za penine, da se ohrani bogat kislinski sestav, ki se drugače z zorenjem manja.
Pri pridelavi ste uporabili posebno tehnologijo.
Da. Penečo barbero smo pridelali s posebno tehnologijo. Osnovni fermentaciji je takoj sledila sekundarna, in sicer v visokotlačnih tankih, kjer poteka postopek charmat. Po fermentaciji je vino lealo na kvasovkah devet mesecev, zato je dobilo bogatejo strukturo in bolj raznoliko aromo. To peneče vino je naravno, saj vsebuje le sladkor, ki ga je grozdje prineslo iz vinograda.
Za slavnostne trenutke bomo imeli torej večjo izbiro?
Penina Barbera je primerna kot aperitiv za slavnostne trenutke. Zanimivo pa je, da jo lahko pijemo tudi pri jedi kot osnovno vino. Na sprejemih in podobnih dogodkih lahko tako uporabimo le Penino Barbera, in sicer kot aperitiv in obenem kot vino ob hrani, ter se tako izognemo zadregi, katero vino izbrati, da bo ustrezalo posameznim jedem. Seveda jo lahko preprosto uijemo tudi ob običajnem kosilu, saj je lahko vino.
S kaknimi kozarci pijemo Penino Barbera?
Dobro je, da jo pijemo s irimi kozarci, denimo v obliki tulipanov, in ne ozkimi, ki jih uporabljamo za belo penino. Večji kozarec namreč omogoča, da se veriica in mehurčki v vinu razporedijo na čim večji povrini. Tako se vino bolj odpre in razkrije svojo aromo, postane ivahno, razigrano, na vipavskem bi rekli brbljavo. Sicer pa pravila, kateri kozarec uporabiti za posamezno vino, niso več tako stroga in tradicionalna, kot so bila nekdaj. Tudi pri kombinaciji posameznih vin z jedmi zdaj vinska stroka dopuča, da posameznik svobodneje izbira glede na njegov okus.
Vajeni smo predvsem bele penine. Menite, da bodo ljudje zato bolj zadrani do rdeče penine?
Penina je bila nekdaj le neke vrste obredno vino, ki se je uporabljajo ob redkih pomembnih dogodkih. Nemci in Italijani so bili prvi, ki so jo začeli uivati pogosteje, na poslovnih dogodkih, sprejemih, ob začetku večerje, kosila. Tudi pri nas se penina e nekaj časa uveljavlja in postaja vedno bolj priljubljena. Sprva so vodile bele penine, sledile so jim rose penine, zdaj pa prodirajo tudi rdeče. Mislim, da se je v zadnjih desetih letih kultura pitja vina v Sloveniji tako razvila, da so ljudje tudi bolj naklonjeni novostim. Mogoče bo kdo sprva res zadran, a ko bo okusil Penino Barbera, ga bo s svojo preprostostjo prevzela, ker ima v svojem jedru, svoji notranji zgradbi prijetne lastnosti. Očara s sveino in obenem igrivo eleganco.
Več o vinih iz kleti Vipava 1894 na www.vipava1894.si
