Druba Radgonske gorice uspeno poslovala tudi lani, saj so povečali dobiček.
Uspeno lansiranje prenovljene linije Radgona.RADGONSKI VINOGRADNIKU KLJUBUJEJO KRIZI IN RECESIJI
V drubi Radgonske gorice so z lanskim poslovanjem zelo zadovoljni, saj je bil njihov čisti dobiček 525.000 evrov oziroma za slabih sedem odstotkov večji kot leta 2007. Prihodki drube so znaali dobrih devet milijonov evrov, kar je sicer nekaj manj kot leto prej, vendar pa prodaja izdelkov stalno narača. Kot je na posebni novinarski konferenci povedal direktor Radgonskih goric d.d. Borut Cvetkovič, druba svoj prodajni program iz leta v leto iri in posodablja, lani so prodali čez 1.064.000 steklenic srebrne radgonske penine, kar je za 12 odstotkov več kot leto prej, janevca pa skoraj 1,4 milijona steklenic, kar je za 11 odstotkov več kot leta 2007. Lepo pa gre v prodajo tudi njihov tretji paradni konj, traminec s črno etiketo. Tako v drubi kljubujejo vsem teavam povezanim z gospodarsko krizo in recesijo.
V poslovnem letu 2008 smo v drubi Radgonske gorice d. d. ustvarili 524.852,00 evrov čistega dobička, kar je za 6,76% več kot v letu 2007, ko je ta znaal 491.621,00 evrov. Prihodki od prodaje so znaali 9.062.899,00 evrov. V poslovnem letu 2008 smo uresničili načrtovane nalobe v lastne proizvodne zmogljivosti. Skupno smo investirali 1.032.814,00 evrov, medtem ko smo leta 2007 za investicije namenili 480.000,00 evrov. Druba svoj prodajni program iz leta v leto iri in posodablja. Po lanskoletni uspeni posodobitvi etiket penin, bomo letos popolnoma prenovili linijo Radgona. Poleg nove podobe se bodo vina ponaala tudi z izboljanim okusom in vijo kakovostjo. V liniji bodo zajete značilne sorte okolia, avtohtona sorta Ranina in trenutno svetovno najbolj priljubljeni sorti Sivi pinot in Sauvignon, je med drugim dejal Cvetkovič, ki je dodal, da druba Radgonske gorice ima v načrtu obnoviti 25 ha vinogradov, investirati v vinarstvo ter nove proizvodne kapacitete. Bistveno elijo povečati dele izvoza, do 8 odstotkov, ter poleg e obstoječih tujih trgov, kjer zelo dobro prodajajo svoje proizvode, nastopiti e na nekaterih novih. Tudi v prihodnjem letu bodo poskrbeli za novosti v prodajnem programu idp.
Sicer pa, zaradi toče, ki je na njihovem območju v letu 2008 klestila kar tirikrat, so imeli za 40 odstotkov manj lastnega grozdja in so ga nekoliko več odkupili od kooperantov. Skupno so lani stisnili za 26 odstotkov manj grozdja oziroma dobre tri milijone kilogramov, kar pomeni, da je ob povečani prodaji, tudi zaradi tega v skladičih manj vina, vendar, kot je poudaril Cvetkovič, to ne pomeni, da ga je premalo. Glavna enologinja Radgonskih goric pa je omenila, da se je druba vključila tudi v dobrodelno akcijo slovenskih spominčic, in od pomladnega vina, ki so ga nalili v 2000 steklenic, bodo 1,5 evra od steklenice namenili druini v stiski.
Tudi enologinja Klavdija Topolovec prepričana, da je nova linija Radgona ta prava stvar. ťGre za tiha vina, ki niso posodobljena le po dizajnu, po etiketi, ampak je drugačna tudi sama tehnologija njihove pridelave, tako da se vina ponaajo tako z izboljanim okusom kot vijo kakovostjo,Ť je pojasnila enologinja Topolovčeva. To je moderen tip vin, ki zadovoljuje potrebam sodobnega potronika. V asortimanu so tako zajete značilne sorte okolia, avtohtona sorta Radgonska Ranina in trenutno svetovno najbolj popularni sorti Sivi pinot in Sauvignon. Vina so pridelana iz grozdja, ki je zorelo na prisojnih legah vinogradov Radgonskih goric. Predelava grozdja in kasneje mota ter vina je potekala v reduktivnih pogojih brez prisotnosti kisika. Tako v vinu elijo zadrati čim več sortnih arom, ki jih prinaa grozdje. Drugi zelo pomemben dejavnik v predelavi pa je fermentacija, ki poteka v kontrolirani atmosferi pri nizkih temperaturah ob dodatku selekcioniranih kvasovk. Rezultat takne pridelave so svea, sadna vina, s poudarjeno sortno aromo.
Linija Radgona zajema naslednje izdelke: Ranina – je stara avtohtona sorta, ki izvira iz območja Radgonskih goric. Značilno zanjo je prijetna sadna nota, ki spominja na juno sadje. Sadno noto pa dopolnjuje mukatna nota. Vino je prijetno pitno zaokroeno z neno kislino. Po okusu je Ranina polsuha; Sivi pinot oz. Rulandec je sorta, ki izvira iz Francije in spada v skupino pinotov. Nastal je po mutacijski poti iz sorte Modri pinot. Gre za sorto zmerne klime, ki je danes v svetovnem merilu postala zelo popularna sorta. Značilnost Sivega pinot iz Radgonskih goric je prijetna sadna nota, ki nas spominja na tropsko sadje. Prijetna kislina vino dopolnjuje in mu daje zaokroenost. Po okusu je vino suho; Sauvignon – je sorta, ki danes spada med prve tri bele sorte v svetovni pridelavi. Njena domovina je Francija, kjer nosi originalno ime Sauvignon blanc. Za Sauvignon iz Radgonskih goric je značilna cvetica, ki nas spominja na papriko, pokoeno seno in travo. Vino je značilne rumene barve z zelenim odtenkom. Prijetna sveina dopolnjuje vino v zaokroeni celoti. Po okusu je vino polsuho.
Prav radgonski Sauvignon je bil na letonjem ocenjevanju v Mostarju nagrajen z zlato medaljo.
Druba Radgonske gorice si prizadeva obnoviti 25 ha vinogradov, namestiti celotno potrebno infrastrukturo (postavitev stebrov in ic) in investirati v vinarstvo ter nove kapacitete za charmat postopek. V letu 2009 elimo bistveno povečati tudi dele izvoza ter poleg e obstoječih tujih trgov, kjer zelo dobro prodajamo svoje proizvode, nastopiti e na nekaterih novih. Druba je e prisotna na Hrvakem, Danskem, vedskem, Kitajskem, Čekem, Slovakem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni Gori, Avstriji, vici, Liechtensteinu, Nemčiji, Kanadi, Singapurju, ZDA in Hong Kongu. Druba bo v prihodnje e več vlagala v promocijo in razvoj celotnega vinorodnega okolia. Vzpodbujali bodo razvoj turizma ter organizirali različne dogodke z namenom, da lokalnemu prebivalstvu obogatijo kakovost vsakdanjega ivljenja…
Besedilo in foto: O.B.
