Eden največjih slovenskih pridelovalcev hrane, prekmurska Panvita e prvo leto pričakuje preko dve toni pargljev
Očitno so odgovorni v Skupini Panvita pravočasno dojeli, da pridelava hrane ni samo reja praičev, govedi ali perutnine, ter sejanje penice, ri, koruze, temveč so zraven tevilne druge monosti. In potem ko so se pred leti odločili za gojitev jagod, so se pred dobrima dvema letoma podali v e eno avanturo, masovno gojitev belui. In e sedaj, dve leti pozneje v Panviti načrtujejo, da bodo v nasadu med Gančani in Beltinci, kjer so tik po velikonočnih praznikih, prvič uradno začeli obirati parglje, v treh tednih nabrali preko dve toni te zelenjave. Gre za enega od uspenih projektov lastnega razvojnega centra skupine, s katerim elijo slovenskim kupcem ponuditi na sonaraven način doma pridelano hrano. Skupina Panvita je nasad pargljev zasnovala jeseni leta 2006, spomladi leta 2007 pri Beltincih posadila hektar zelenih in blago beljenih pargljev, ki so jih prvič začeli obirati danes (15.4.).
Skupina Panvita s svojim razvojem sledi potrebam slovenskega kupca po kakovostni in domači hrani, pridelani v Sloveniji na sonaraven način. Proizvodnja Panvitinh pargljev zadovoljuje stroga merila integrirane poljedelske proizvodnje Ob tem razvojni center, ki je del Skupine Panvita, pa z vsakim novim uspenim projektom pridobiva na veljavi, je ob tem poudaril predsednik uprave Skupine Panvita, mag. Dejan idan, ki dodaja, da so v skupini prizadevajo, da bi s proizvodnjo vrtnin slovenskim kupcem ponudili kakovostne in domače vrtnine s kratko logistično potjo. Tako bodo parglje dnevno obirali in jih svee ponudili na trgu.
Izvrni direktor Razvojnega centra Panonski vrt Andrej Smodič pravi, da bodo nasad v velikosti enega hektarja predvidoma obirali tri tedne, pričakujejo pa od 2 do 2,5 toni pridelka. Poskusni nasad smo zasnovali v jeseni leta 2006, zasadili smo ga spomladi 2007, dve leti pa smo ga nato z vso skrbnostjo in znanjem negovali. Za parglje pa smo se odločili zato, ker smo iskali kulturo, ki bo prilagojena klimatskim spremembam; iskali smo rastlino, ki ji, bolj kot hladno, ustreza toplo podnebje. Semena in vse potrebno smo nabavili iz Francije, enako kot tudi nae jagode, je e povedal Andrej Smodič.
Nasad, v katerem rastejo tako zeleni kot blago beljeni parglji, bodo dnevno obirali in svee obrani pridelek tudi ponudili kupcem. V Panviti e dodajajo, da je sve pargelj zelo iskan, ne le kot kulinarična dobrota, ampak tudi kot zdravilna rastlina, ki vsebuje veliko dobrodejnih sestavin. Do pargljev smo prili v iskanju kultur, ki so prilagojene klimatskim spremembam. Gre namreč za rastlino, ki ji bolj kot hladno ustreza toplo podnebje, naj spomnim samo na ťdivje pargljeŤ iz Istre.
Nasad smo zasadili na kompleksu ťipoevoŤ pri cesti med Beltinci in Gančani. Izbrali smo najbolj pečeno povrino, ki jo premoremo znotraj naih 3.400 ha povrin. Poleg skrbne izbire povrine in same lege nasada glede na vetrove smo veliko pozornost posvetili tudi izbiri sort. Odločili smo se za sorte lahtnitelja Darbonne, glavna sorta je Darianna, imamo pa e nekaj poskusov. Gre za lahtnitelja, s katerim smo se srečali e pri jagodah. Njihova je namreč sorta Darselect, ki se je do sedaj izkazala kot najbolja v naem nasadu jagod, tako po kakovosti kot tudi po količini pridelka, dodaja, mag. idan.
V Panviti pravijo, da je sve pargelj zelo iskan in da ni le kulinarična dobrota, ampak je znan tudi kot zdravilna rastlina, saj vsebuje dobrodejne sestavine, kot so asparagin, tirozin, arginin, valin, koniferin, saponin, razna eterična olja. Poleg tega e vitamine A, B in C ter elemente elezo, fosfor, kalcij in mangan, če omenimo samo najpomembneje.
(O.B.)
