Vsakdo, ki običe mednarodni kmetijsko-ivilskem sejem, in tudi druge sejemske prireditve v Gornji Radgoni ima, med drugim monost poizkusiti mnoga vina, tako iz vseh treh slovenskih vinskih deel, kot tudi iz tujine.
OB POKUANJU VIN NAJ BODO NA DOSEGU ROKE KRUH ALI JABOLKA
V Vinskem hramu Pomurskega sejmiča namreč lahko obiskovalci poizkuajo predvsem vina, ki so tekmovala na kaknem odprtem dravnem ocenjevanju vino Slovenije, ki vedno poleti poteka v Gornji Radgoni. In zato ne preseneča, da so sejemske dvorane, kjer se toči vino, vedno ene izmed najbolj obiskanih točk sejma, saj vinarji na iroko odprejo sode iz svojih vinskih kleti. Toda potrebno je biti posebej pozoren kako na pravilen način poizkuati vina, da bomo v ustih občutili vse kar nam lahko ponudi čudena kapljica. Degustiranje vin je namreč najbolje, če ima pravo mero.
Zato ugledna vinska strokovnjakinja, Cvetka Sakelek, sicer enologinja drube Jeruzalem Ormo, vsem vinoljubcem svetuje, da premiljeno in z vsemi čutili pokuajo vino, predvsem ko pokuajo bogastvo njihove vinorodne deele Podravje, ki spada med najbolje za pridelavo najbolj kakovostnih belih vin in taknih je na svetu le 2 do 3 odstotke.
ťPokuanje oziroma degustacija je senzorično ocenjevanje kakovosti vina. Na sejmih poteka potronika degustacija, ki je namenjena predstavitvi potronikom, poznamo pa e strokovne, na kateri vina ocenjuje degustacijska komisija, ki je sestavljena iz izkuenih in posebej izolanih ocenjevalcev vina,Ť pravi Sakelkova, ki je običajno tudi članica komisije, ki ocenjuje vina na Odprtem dravnem ocenjevanju vino Slovenija Gornja Radgona, seveda pa ocenjuje vina tudi na drugih tekmovanjih in ocenjevanjih.
Sakelkova pravi, da pri pokuanju ocenjujemo barvo, bistrost, vonj in okus vina, pri tem pa ugledna enologinja dodaja, da ne glede na to, ali gre za profesionalno ali ljubiteljsko pokuanje vin, si vedno vzamemo čas, da z vsemi čutili zaznamo pravo barvo, bistrost, vonj in okus vina. ťOb pokuanju se vinu popolnoma posvetimo v primerno svetlem in dobro prezračenem prostoru s temperaturo od 20 do 22 stopinj Celzija, v tiini in z vsemi čutili, ki jih imamo,Ť je pojasnila Cvetka Sakelek, enologinja Jeruzalema Ormo, ki dodaja, da na začetku poskuamo lahka suha bela vina, na koncu pa predikate, torej po vrsti, najprej vedno pokuamo lahka suha bela vina, nato polsuha, polsladka in na koncu sladka in visoke predikate. Vedno pokuamo mlaji letnik pred starejim, nearomatične sorte pred aromatičnimi in vina z manj alkohola pred vijimi alkoholnimi stopnjami. Pokuanje vina se začne e ob nalivanju v kozarec, ko pravi pokuevalci opazujejo, kako vino teče, saj e po barvi in gostoti prepoznamo značilna bogata arhivska vina starejih letnikov.
Kozarci za pokuanje vina morajo biti brezbarvni, gladki, tanki, v obliki keliha, na peclju, zoeni proti vrhu, saj le v takem kozarcu ob vrtenju vina zaznamo pravo aromo in tako lahko prepoznavate sedem različnih druin vinskih vonjav: vonj po cvetju, sveem sadju, rastlinju, suhem sadju, začimbah, praenem in po ivalskem svetu, meni Sakelkova, ki dodaja, da je ťHrana za elodec, vino pa za duoŤ. Vsem ljubiteljem vin, ki bodo omamljali brbončice z lahtno kapljico enologinja Jeruzalema Ormo svetuje, da vina nikoli ne pokuamo na prazen elodec. Priporoča, da pred pokuanjem zauijemo laji obrok nepikantne hrane, med samo degustacijo pa lahko grizljamo bel kruh in nearomatične sorte jabolk.
Strokovnjaki sicer pravijo, da je najbolj optimalen čas za pokuanje vina med 9. in 14. uro. Kot zanimivost pa priznana slovenska enologinja e dodaja, da profesionalni degustatorji lahko pokuajo od 40 do 60 vzorcev vina na dan s primerno dolgimi presledki med sklopi, ki vključujejo od 10 do 15 vzorcev vina. Enologinja Cvetka Sakelek e dodaja, da je najpomembneje, da se ob pokuanju vina nenehno zavedamo, da je vino za duo, hrana za elodec in sledimo staremu pregovoru ťPij malo, pij dobroŤ, tako bo tudi nae uivanje v vinskih okusih veliko večje in zagotovo bolj zdravo…
Besedilo in foto: O.B.
