Bogračijada 2009

Na eni najpomembnejših turističnih prireditev v Pomurju, 13. ťBogračijadi 2009Ť, so med 30 ekipami, drugo mesto osvojili Sobočani, tretje pa Ljubljančani
TD LIPOVCI NAJBOLJŠI NA „BOGRAČIJADI 2009“

Ena največjih in najpomembnejših turistično – kulinaričnih prireditev v Prekmurju, tradicionalna 13. ťBogračijada 2009Ť, torej tekmovanja v pripravi in kuhanju znamenite prekmurske jedi bograča, je tudi letos potekala zadnjo majsko soboto. In kljub turobnem in deževnem vremenu je zadnji majski vikend v prekmurski prestolnici in širše v deželi ob reki Muri, spet minil znamenju tega zanimivega tekmovanja. Tokrat je bogračijada prvič potekala na novi lokaciji – namesto pod kostanji pri soboški Zvezdi, nekaj deset metrov stran – na Trgu kulture. In če je dež pregnal veliko obiskovalcev in „kibicerjev“ pa tekmovalnim ekipam, katere sta sestavljala glavni kuhar in njegov pomočnik, ponekod pa je bilo še več „pomočnikov“. Skupaj je v dveh izmenah (po 15) nastopilo 30 ekip iz cele Slovenije ter tudi iz sosednje Madžarske, strokovna komisija, katero je vodil sam selektor slovenske kuharske reprezentance Srečko Koklič, pa je imela zelo odgovorno in zahtevno delo. Velika večina ekip, med katerimi so bili tudi predstavniki političnih strank, je pripravila odlično jed, mnogi so imeli zelo lepo urejene „delovne prostore“, večina tekmovalnih ekip je pravilno, po vrsti dodajala sestavine (tri vrste mesa, čebula, krompir, začimbe…), je dosegla pravo gostoto, okus, barvo…, in vse to je bilo treba ustrezno nagraditi.

In letos je najboljši bograč, po mnenju strokovne komisije skuhala ekipa Turističnega društva Lipovci (Stanko Vrbnjak, Roman Jona) z 89,67 točke; drugo mesto je osvojila ekipa „Slavic“ (Darjan in Michel Slavic) iz Murske Sobote – 87,67 točke; tretje pa „Prekmurska gostilnica Mencigar Nobile“ iz Ljubljane, v postavi: Tomaž Sampt, Boštjan Mencigar in Ester Pertoci, ki je zbrala 87,33 točke. Ostale ekipe so bile večinoma izenačene in so si razdelile 4. mesto. Tudi letos so sicer tekmovalce pričakale vse osnovne surovine, tri vrste mesa, goveje, svinjsko in divjačinsko, čebula, krompir in osnovne začimbe, vsak kuhar pa k jedi lahko dodaja še kaj svojega, čeprav je receptura jasno opredeljena. Recept prekmurskega bograča je namreč zaščiten, enako pa velja tudi za prekmursko gibanico, v pripravi katere letos ni bilo tekmovanja.

Zanimivo je tudi, da so letos nekako skupaj tekmovali kuharji amaterji in kuharji profesionalce. V primerjavi s prejšnjimi leti, ko je zmaga pogosto odšla na Gorenjsko, Primorsko, v Ljubljano…, pa se je tokrat potrdilo, da je bograč le „prekmurska“ jed. Kljub temu so se tudi tokrat odlično odrezale še ekipe od drugod, ki jih ne nekoliko bolj kot domače presenetil dež, ki je vseskozi lil kot iz škafa. Kljub temu in kljub nekoliko manjšemu obisku, je s prireditvijo bil zadovoljen tudi organizator, Janez Sever, direktor družbe „Zadnja minuta“, ki je dejal, da je prireditev dosegla svoj namen, in da bo potekala tudi v prihodnje. Ne glede na slabo vreme pa je za prijetno vzdušje poskrbela skupina „Gnila jajca“.

ZGODOVINA BOGRAČIJADE
Dogajanje prve Bogračijade sega v leto 1997 pred motelom Čarda. Že takrat se je v kuhanju bograča pomerilo 15 ekip. Obisk je bil kljub slabemu vremenu zadovoljiv. Že naslednje leto so prireditev preselili v središče Murske Sobote pred restavracijo Zvezda na vrt z mogočnimi kostanji. Samo prireditev pa so obogatili z ocenjevanjem in razstavo prekmurske gibanice. Iz leta v leto se prijavlja vedno več ekip, tako da so že v letu 2001 opustili delitev tekmovalcev na amaterje in profesionalce ter ekipe med seboj pomešali. Točkovni način ocenjevanja daje možnost, da tekmovalci dosežejo več zlatih, več srebrnih in več bronastih medalj, glede na doseženo število točk.

Delo tekmovalcev ocenjujejo strokovnjaki na področju kuharstva. Tekmovalci lahko dosežejo zlato, srebrno ali bronasto medaljo in priznanje za sodelovanje. Vse ekipe prejmejo tudi simbolične nagrade. V zadnjih letih se je pojavljalo vse več prireditev z enakim imenom, zato so soboški organizatorji v letu 2004 pričeli s postopkom zaščite imena Bogračiada pri Uradu republike Slovenije za zaščito intelektualne lastnine in v letu 2005 prejeli odločbo o zaščiti imena prireditve, kar pomeni, da drugim prirediteljem uporaba tega imena ni dovoljena.

Strokovna komisija bograče ocenjuje po posebnih kriterijih: Priprava mize in kuhalnega prostora; Usklajenost z recepturo; Vzdrževanje kurišča; Potek dela; Usklajenost okusa bograča; Čistoča in red na delovnem mestu; Prikaz inovativnosti; Usklajenost časa priprave… Vsak tekmovalec je nagrajen z medaljo in priznanjem, če bo zbral zadostno število točk, in sicer: priznanje z bronastim znakom bogračiade, če doseže 80-87 možnih točk; priznanje s srebrnim znakom bogračiade, če doseže 87,1 – 95 možnih točk; ter priznanje z zlatim znakom bogračiade, če doseže 95,1 – 100 možnih točk…
O.B.