Pomurski vitezi vina so se potepali po Slovenskih goricah
VITEZ MORA ČASTITI IN SPOTOVATI VINSKO KAPLJICO
Obiskali so kleti in znamenitosti na radgonskem in benedikem koncu, končali pa pri Kolariču…
Člani Slovenskega reda vitezov vina, omizje za Pomurje so se ob Velikem marnu, ko po vinogradih postavljajo klopotce, odpravili na svoj tradicionalni potep. Med drugim so eleli poskusiti kaj se dogaja v nekaterih kleteh na tem območju, ob tem pa se eleli prepričati kako je letonje grozdje na skrajnjem severovzhodu drave, preneslo izjemno slabe vremenske pogoje. Tokrat se je deset (od 15) članov pomurskega omizja, skupaj z zakonskimi partnerkami, odpravili na potep po Slovenskih goricah. Pravzaprav so obiskali nekaj kleti in e nekatere druge znamenitosti na radgonskem in benedikem koncu. Najprej so vitezi in njihove partnerke iz Prekmurja in Prlekije poskusili vrhunsko kapljico v kleteh Radgonskih goric d. d., kjer so v ospredju bile penine, katerih nikakor ni mono zavrniti. Le dobrih deset kilometrov stran je novi (stari) turistični biser Slovenskih goric prenovljeni srednjeveki Negovski grad, ki pa al e vedno sameva in mu dogovorni niso nali ustreznih vsebin, s čem bi pritegnili mnoice gostov iz domovine in tujine. Strinjali so se s tem tudi vitezi, ki so ocenili, da bi v staro gračino sodila tudi vinoteka z vrhunskimi vini. Na obrobju Negove so vitezi obiskali tudi znanega starosto slovenskih obrtnikov in podjetnikov, sicer častnega občana Gornje Radgone, Slavka Lončariča, ki naj bi kmalu tudi postal vinski vitez pripravnik. Tudi pri Lončariču so se vinski vitezi prepričali v gostoljubnost tukajnjih ljudi ter kakovost radgonsko-kapelskih vin. Nič manj prijetno in veselo ni bilo niti nekaj hribčkov naprej v smeri Maribora, ob cerkvi Svetih treh kraljev nad Benediktom (v neposredni bliini rojstne hie narodnega buditelja in slovenskega domoljuba Dominika Čolnika, ki je ivel med leti 1830 in 1893), kjer domujejo benediki vinogradniki…
Po kar napornem potepanju so se vitezi in vsi ostali zbrali na skupni viteki večerji pri enemu izmed vitezov Milanu Kolariču na Plitvičkem Vrhu, kjer je njegova soproga Margit, skupaj z otrokoma Jasno in Sandijem ter prijateljico Slavico, poskrbela za tevilne dobrote in razvajanje. Na mizah pa ni bilo samo Kolaričeve vino, temveč so svojo odlično kapljico zraven prinesli predstaviti vitekim kolegom, tudi drugi, in vsi skupaj so jih degustirali. Tam smo v prijetni drubi izvedeli, da je v Sloveniji sedem omizij z natanko 108 vitezov, v Pomurju pa pod vodstvom konzula Franca krobarja red sestavlja 15 članov. V Slovenskem redu vitezov ne more biti vsakdo. Vitez namreč postane, če ima določene kvalitete ter le na povabilo članov tega reda. Mora biti vinogradnik ali vinar, častilec vin, spotovati mora vinsko kapljico, jo promovirati, je obrazloil konzul korbar, ki je dodal, da omenjeni potep po Slovenskih goricah pomeni, eno izmed strokovnih ekskurzij, kjer običajno poskuajo vina in tako pomagajo vinogradnikom, kot takni pa so dobrodoli v vsako klet. Vsako leto imajo sicer v načrtu najmanj po dve tovrstni ekskurziji, eno sami, drugo z zakonskimi partnerji.
In med taknimi častilci vrhunske vinske kapljice nikomur ne more biti dolgočasno. Mi pa smo na samem vitekem srečanju, v spročenem in prijetnem vzduju, med drugim lahko sliali tudi veliko lepih zanimivosti povezanih z vinom, kar tudi ne preseneča, saj so bili zraven sami vitezi. A vino je bilo najprej namenjeno le bogovom. To je namreč zgodba o velikanih, ki so dozorevali v sodih, o druenju z njimi, o civilizaciji, ki svoja leta teje v tisočletjih. Vino tudi odslikava vzajemni odnos vinogradnika vinarja in ljubitelja vina. Je izpoved enega in drugega o tej čudeni pijači, ki spremlja človeka od vekomaj. Vino, ki je pesem zemlje, naj bo darilo osebi, ki v kozarcu vina ne vidi le tekočine, morda zazna e vonj in okus, ampak ji pomeni nekaj več, osebi, ki zna ceniti trud vinogradnika in skrb kletarja; osebi, ki v vinu odkriva ivljenje od zemlje in trte do človeka, do prijateljev, ki jih spoznava ob vinu, zakaj vino ni rado samo. Zgodba o vinu pa je zgodba o človeku. Vino spremlja vse poti človeke ustvarjalnosti, človekovega hotenja po lepem, po tradiciji in viziji jutrinjega dne. Zdaj je vino pesem, zdaj podoba na platnu, zdaj beseda na papirju, zdaj izpoved v veselju in alosti, zdaj dogodek, ki postaja z umetnikim delom nesmrten; Vino blagoslovi vsako jed ter ťvino je dobro e samo po sebi, ali vleče nase tudi druge dobre reči: ljubice, godce, ples, petje in vsako drugo veselje. Izvedeli smo, tudi, da je pred natanko 165 leti, davnega leta 1844, Matija Vertovec napisal prvo strokovno knjigo o pridelavi vina: Vinoreja. Pred natanko 35 leti, torej leta 1974 pa se je v okviru Mednarodnega kmetijsko ivilskega sejma (danes: Agra) v Gornji Radgoni pričelo slovensko ocenjevanje vin ali kot nekateri pravijo Slovenska vinska olimpijada…
TEMELJNA NAČELA REDA VITEZOV VINA
Viteki red deluje na kulturno – drubenem področju, neobremenjeno z verskimi, političnimi, gospodarskimi in stanovskimi interesi zaradi:
1. Negovanja, dviganja in irjenja vinske kulture in z njo povezanih dejavnosti,
2. Posredovanja znanstvenih spoznanj o vinu,
3. Čačenja in razglaanja plemenitih vin, ter pospeevanja najboljih lastnosti teh vin,
4. Priznanja vrednot krčanske kulture, ter podpiranja socialne in karitativne dejavnosti,
5. Zavzemanja za vse lepo, dobro in resnično, za idealne vrednote, lahtno duhovnost in viteko prijateljstvo,
6. Vsi zapriseenci vitekega reda so stanovsko enakopravni, vsak zapriseenec: hospes – pripravnik, svetnik, sodnik in vitez, je s svojim vstopom v viteki red dolen v zasebnem, slubenem, pa tudi v javnem delovanju stremeti k uresničevanju plemenitih ciljev reda in v redu tudi aktivno sodelovati.
Besedilo in foto: O.B.
