Zaskrbljujoča nezainteresiranost mladih za gostinske in turistične poklice; Nenehni visok upad vpisov v srednje ole za gostinstvo in turizem bi moral opozoriti tudi odgovorne, ki so omenjene poklice s nizkimi plačami in zaničevanjem močno razvrednotili.
KDO NAM BO V RESTAVRACIJAH KUHAL, STREGEL…
Glede na to, da se iz leta v leto močno zniuje tevilo otrok, ki se vpisujejo v srednje gostinsko turistične ole, se mnogi poznavalci razmer v slovenskem gostinstvu in turizmu, ki bi roko na srce moral biti paradni konj slovenskega gospodarstva, upravičeno spraujejo kdo nam bo čez nekaj let kuhal in stregel po restavracijah, gostilnah, turističnih kmetijah ipd. al je ko gre za vpis enako kot drugje, tudi v Srednji oli za gostinstvo in turizem (SGT) Radenci, kjer pa kljub vsemu ohranjajo status kakovostne ole. Zato niti ne preseneča, da so v minulem maturitetnem obdobju vsi dijaki opravili poklicen mature (zaključne izpite). A podobno kot tudi po drugih poklicnih olah in ne le gostinsko turističnih, je za tekoče olsko leto, v Radencih, za okrog 15 odstotkov manji vpis kot lani, v dijakem domu pa biva namesto 120 le slaba tretjina, torej niti 40 dijakov. Upad vpisa otrok na omenjeni oli sicer stagnira e nekaj let, ko je drava med drugim omogočila, da lahko gostinski lokal odprejo tudi osebe, ki nimajo nič skupnega z gostinstvom in najverjetneje nikoli niso prestopili prag kakne gostinsko turistične ole. Ob tem je poklic tako razvrednoten in slabo plačan, da se zanj ne zanimajo niti stari, e manj pa otroci. Konec koncev v gostinstvu menda lahko dela vsakdo, saj se večina zaposlitvenih oglasov začne: zaposlimo simpatično dekle z veseljem do dela v gostinstvu, izobrazba ni pomembna…
V SGT Radenci, kjer izobraujejo: kuharje, natakarje, gastronome hotelirje, gostinske tehnike, turistične tehnike in gastronomsko turistične tehnike, je v olskem letu 2009/10 vpisanih skupno 308 dijakinj in dijakov. To je za več kot 100 otrok manj kot denimo v olskem letu 2005/06, ko je olo obiskovalo skupaj 435 dijakinj in dijakov, v olskem letu 2006/07: 419, 2007/08: 405 in 2008/09: 354. Morebiti bi bile razmere na radenski oli danes drugačne, če bi lahko o nekaterih zadevah odločali v domačih podjetjih in domačih olah. Toda prav na tem področju so dravni predpisi in zakoni naredili največ kode. Prvič je na slovenski ravni plača kuharjev in gostincev prav nesramno nizka, kar odvrača osnovnoolce od tega, da bi se odločali za ta poklic. Drugič pa je več slabega kot dobrega naredila prenova programov, ko so izobraevalnim programom nadeli imena Gastronomske in hotelske storitve, Gastronomija in turizem in Poklicno tehniko izobraevanje. Vpis se vsako leto za okrog 15 odstotkov zmanja. To olsko leto imamo vsega 308 dijakov, letos je v prvi letnik vpisanih le 46 dijakov. Prednost manjega tevila dijakov je ta, da se lahko bolj posvečamo kakovosti dela, uvajamo bolj osebni pristop, razpoloenje na oli je precej bolje, saj se med sabo bolje poznamo. Letos smo uvedli tudi dodatne priprave na dopolnilne izpite (popravni izpiti) in maturo. In to je tista velika prednost pred drugimi srednjimi olami, da se res posvetimo vsakemu dijaku in mu pomagamo, da uspeno konča oloŤ, je povedala ravnateljica SGT Radenci Janja Pranikar Neuvirt, ki si s sodelavci e naprej prizadeva za povečanje vpisa.
Intenzivno so začeli sodelovati s olami in vrtci, da bi mladi bolje spoznali poklic kuharja, natakarja in turističnega delavca. Junija so pripravili v sodelovanju z Zavodom za olstvo srečanje ravnateljev osnovnih ol, ki so bili presenečeni nad programom in delovanjem ole za gostinstvo in turizem. Ko sem pred več kot letom prevzela vodenje srednje ole, je bil moj prvi občutek, da je na oli izjemno negativno razpoloenje. tevilo dijakov se je zmanjevalo iz leta v leto, ola pa je bila znotraj temačna in neprijazna,Ť se spominja svojih prvih vtisov ravnateljica Pranikar Neuvirtova, ki mimogrede na oli poučuje tudi matematiko. V minulem letu so se tako domislili, kako narediti olo prijaznejo dijakom in profesorjem, poskrbeli so za dobre oznake in smerokaze, hkrati pa ponudili zares kakovostno izobraevanje in oseben pristop. Rezultati so e vidni, kajti kot rečeno z dodatno pomočjo so prav vsi dijaki pozitivno opravili zaključni izpit. Ravnateljica Janja Pranikar Neuvirt je tudi ponosna, da je zanimanje delodajalcev za dijake radenske gostinske ole izjemno veliko in za slednje je zaposlitev skorajda zagotovljena. al je manje zanimanje dijakov za delo v gostinstvu. Vzrok za nezanimanje pa je kot rečeno, treba iskati na nacionalni ravni. Vsak ne more kar tako postati dober kuhar ali natakar. Tudi v bolnici ti ne daje injekcije strojni tehnik…
Tudi pred začetkom letonjega olskega leta na oli niso sedeli prekrianih rok, saj so z barvami notranjih sten devetih učilnic, hodnikov, stopniča in fasade poskrbeli vsaj za lepo podobo olske stavbe. Prevladujejo svetle barve, rumene in oranne, oziroma ima vsaka učilnica svojo barvo. Tokrat so zamenjali tudi pet vrat (radi bi zamenjali vsa vrata), e prej pa so kupili interaktivno tablo. Na zelenici so uredili prostor za počitek in druenje, poskrbeli so tudi za varen promet v bliini ole. Dela so potekala v poletnih mesecih, plačali pa so jih z lastnimi sredstvi in sredstvi tekočega vzdrevanja. Podjetnik Rokarič je bil med vsemi ponudniki cenovno najugodneji, kot sponzor jim je pobarval tudi tiri sobe v dijakem domu, kot sponzorji pa so se izkazali tudi Lončaričevi. V prihodnosti bi bil potreben obnove celoten dijaki dom. Imajo pa tudi teave s olsko telovadnico, katero najemajo od blinje osnovne ole.
Kljub manjemu vpisu dijakov na SGT Radenci niso prekinili pogodbe o zaposlitvi nobenemu pedagokemu delavcu, nekaj pa se jih sedaj odpravlja v pokoj ali pa so se e upokojili. Zaradi dobrega sodelovanja z drugimi olami iz okolice, nekatere strokovne delavce tudi menjavajo oz. sposojajo.Vijeolskih programov (trenutno) ne načrtujejo, imajo pa razpisanih 90 prostih mest za izobraevanje odraslih v vseh programih, ki elijo pridobiti ustrezno izobrazbo.
DIJAKI DOM HOSTEL?
Z upadom vpisa v SGT Radenci, seveda beleijo tudi upad zanimanja za bivanje dijakinj in dijakov v Dijakem domu Radenci, kjer imajo okrog 120 postelj. Večina sob je sodobno opremljena, a je al zasedenih le od 30 do 40 postelj, nekoliko več pa jih pričakujejo v zimskem času. Poleg tega, da je vpisanih manj dijakinj in dijakov je namreč vedno več fantov in deklet, ki se vozijo z lastnimi avtomobili ali motorji in tako odpeljejo e koga, ki bi mogoče stanoval v domu, kjer mimogrede imajo vsi dijaki SGT Radenci obvezne in brezplačne malice (kako dolgo bodo?). Bivanje v domu je prav gotovo najceneje v Pomurju, saj stane prenočitev le okrog osem evrov, mesečno pa okrog 150 evrov. Prav tako lahko gostje najamejo sobo z zajtrkom (1,90 ), večerjo (3,90 ) ali polni penzion. Toda ker v Radencih ni veliko gostov, je dijaki dom prazen. Zaseden je le med sejmi v Gornji Radgoni in ob obiskih pobratenih ol.
Nudijo tudi popuste na skupine, sedaj pa se nagibajo k temu, da bi njihov dijaki dom postal hostel (mladinski hotel) s čem bi pridobili več mladih iz tujine in iz drugih delov drave.
V RADENCIH E 47 LET
Izobraevanje gostinskih in turističnih delavcev v Radencih se je pričelo e jeseni leta 1962. Radenska je bila tedaj edino podjetje v Pomurju, ki je razvijala tudi gostinstvo in turizem. Tako ni naključje, da sta v eni od stavb Radenske dobila prve prostore za delo tudi gostinska ola in dijaki dom. Leta 1973 so dijaki pričeli s poukom v novi stavbi, ki je bila tedaj sodobna in dovolj prostorna, dijaki dijakega doma pa so se preselili v novo stavbo leta 1981. Vsa leta učitelji in vzgojitelji ole in dijakega doma skrbijo, da bi dijaki svoje delo opravljali strokovno, tako kot pač gostje od gostincev pričakujejo. Predvsem pa, da bi bili pri svojem delu ustvarjalni in zadovoljni. Dijaki in profesorji se vključujejo v razne projekte. Med drugim sodelujejo tudi z gostinskimi olami iz Avstrije in Madarske. Prijateljske stike pa so navezali tudi z gostinsko olo iz Italije, Finske, Slovake…
Besedilo in foto: O.B.