Kdo nam bo kuhal in stregel?

Zaskrbljujoča nezainteresiranost mladih za gostinske in turistične poklice; Nenehni visok upad vpisov v srednje šole za gostinstvo in turizem bi moral opozoriti tudi odgovorne, ki so omenjene poklice s nizkimi plačami in zaničevanjem močno razvrednotili.
KDO NAM BO V RESTAVRACIJAH KUHAL, STREGEL…

Glede na to, da se iz leta v leto močno znižuje število otrok, ki se vpisujejo v srednje gostinsko – turistične šole, se mnogi poznavalci razmer v slovenskem gostinstvu in turizmu, ki bi roko na srce moral biti paradni konj slovenskega gospodarstva, upravičeno sprašujejo kdo nam bo čez nekaj let kuhal in stregel po restavracijah, gostilnah, turističnih kmetijah ipd. Žal je ko gre za vpis enako kot drugje, tudi v Srednji šoli za gostinstvo in turizem (SŠGT) Radenci, kjer pa kljub vsemu ohranjajo status kakovostne šole. Zato niti ne preseneča, da so v minulem maturitetnem obdobju vsi dijaki opravili poklicen mature (zaključne izpite). A podobno kot tudi po drugih poklicnih šolah in ne le gostinsko – turističnih, je za tekoče šolsko leto, v Radencih, za okrog 15 odstotkov manjši vpis kot lani, v dijaškem domu pa biva namesto 120 le slaba tretjina, torej niti 40 dijakov. Upad vpisa otrok na omenjeni šoli sicer stagnira že nekaj let, ko je država med drugim omogočila, da lahko gostinski lokal odprejo tudi osebe, ki nimajo nič skupnega z gostinstvom in najverjetneje nikoli niso prestopili prag kakšne gostinsko – turistične šole. Ob tem je poklic tako razvrednoten in slabo plačan, da se zanj ne zanimajo niti starši, še manj pa otroci. Konec koncev v gostinstvu menda lahko dela vsakdo, saj se večina zaposlitvenih oglasov začne: „zaposlimo simpatično dekle z veseljem do dela v gostinstvu, izobrazba ni pomembna…“
V SŠGT Radenci, kjer izobražujejo: kuharje, natakarje, gastronome hotelirje, gostinske tehnike, turistične tehnike in gastronomsko – turistične tehnike, je v šolskem letu 2009/10 vpisanih skupno 308 dijakinj in dijakov. To je za več kot 100 otrok manj kot denimo v šolskem letu 2005/06, ko je šolo obiskovalo skupaj 435 dijakinj in dijakov, v šolskem letu 2006/07: 419, 2007/08: 405 in 2008/09: 354. Morebiti bi bile razmere na radenski šoli danes drugačne, če bi lahko o nekaterih zadevah odločali v domačih podjetjih in domačih šolah. Toda prav na tem področju so državni predpisi in zakoni naredili največ škode. Prvič je na slovenski ravni plača kuharjev in gostincev prav nesramno nizka, kar odvrača osnovnošolce od tega, da bi se odločali za ta poklic. Drugič pa je več slabega kot dobrega naredila prenova programov, ko so izobraževalnim programom nadeli imena Gastronomske in hotelske storitve, Gastronomija in turizem in Poklicno tehniško izobraževanje. „Vpis se vsako leto za okrog 15 odstotkov zmanjša. To šolsko leto imamo vsega 308 dijakov, letos je v prvi letnik vpisanih le 46 dijakov. Prednost manjšega števila dijakov je ta, da se lahko bolj posvečamo kakovosti dela, uvajamo bolj osebni pristop, razpoloženje na šoli je precej boljše, saj se med sabo bolje poznamo. Letos smo uvedli tudi dodatne priprave na dopolnilne izpite (popravni izpiti) in maturo. In to je tista velika prednost pred drugimi srednjimi šolami, da se res posvetimo vsakemu dijaku in mu pomagamo, da uspešno konča šoloŤ, je povedala ravnateljica SŠGT Radenci Janja Prašnikar Neuvirt, ki si s sodelavci še naprej prizadeva za povečanje vpisa.

Intenzivno so začeli sodelovati s šolami in vrtci, da bi mladi bolje spoznali poklic kuharja, natakarja in turističnega delavca. Junija so pripravili v sodelovanju z Zavodom za šolstvo srečanje ravnateljev osnovnih šol, ki so bili presenečeni nad programom in delovanjem šole za gostinstvo in turizem. „Ko sem pred več kot letom prevzela vodenje srednje šole, je bil moj prvi občutek, da je na šoli izjemno negativno razpoloženje. Število dijakov se je zmanjševalo iz leta v leto, šola pa je bila znotraj temačna in neprijazna“,Ť se spominja svojih prvih vtisov ravnateljica Prašnikar Neuvirtova, ki mimogrede na šoli poučuje tudi matematiko. V minulem letu so se tako domislili, kako narediti šolo prijaznejšo dijakom in profesorjem, poskrbeli so za dobre oznake in smerokaze, hkrati pa ponudili zares kakovostno izobraževanje in oseben pristop. Rezultati so že vidni, kajti kot rečeno z dodatno pomočjo so prav vsi dijaki pozitivno opravili zaključni izpit. Ravnateljica Janja Prašnikar Neuvirt je tudi ponosna, da je zanimanje delodajalcev za dijake radenske gostinske šole izjemno veliko in za slednje je zaposlitev skorajda zagotovljena. Žal je manjše zanimanje dijakov za delo v gostinstvu. Vzrok za nezanimanje pa je kot rečeno, treba iskati na nacionalni ravni. Vsak ne more kar tako postati dober kuhar ali natakar. Tudi v bolnici ti ne daje injekcije strojni tehnik…

Tudi pred začetkom letošnjega šolskega leta na šoli niso sedeli prekrižanih rok, saj so z barvami notranjih sten devetih učilnic, hodnikov, stopnišča in fasade poskrbeli vsaj za lepšo podobo šolske stavbe. Prevladujejo svetle barve, rumene in oranžne, oziroma ima vsaka učilnica svojo barvo. Tokrat so zamenjali tudi pet vrat (radi bi zamenjali vsa vrata), že prej pa so kupili interaktivno tablo. Na zelenici so uredili prostor za počitek in druženje, poskrbeli so tudi za varen promet v bližini šole. Dela so potekala v poletnih mesecih, plačali pa so jih z lastnimi sredstvi in sredstvi tekočega vzdrževanja. Podjetnik Roškarič je bil med vsemi ponudniki cenovno najugodnejši, kot sponzor jim je pobarval tudi štiri sobe v dijaškem domu, kot sponzorji pa so se izkazali tudi Lončaričevi. V prihodnosti bi bil potreben obnove celoten dijaški dom. Imajo pa tudi težave s šolsko telovadnico, katero „najemajo“ od bližnje osnovne šole.

Kljub manjšemu vpisu dijakov na SŠGT Radenci niso prekinili pogodbe o zaposlitvi nobenemu pedagoškemu delavcu, nekaj pa se jih sedaj odpravlja v pokoj ali pa so se že upokojili. Zaradi dobrega sodelovanja z drugimi šolami iz okolice, nekatere strokovne delavce tudi „menjavajo oz. sposojajo“.Višješolskih programov (trenutno) ne načrtujejo, imajo pa razpisanih 90 prostih mest za izobraževanje odraslih v vseh programih, ki želijo pridobiti ustrezno izobrazbo.

DIJAŠKI DOM – HOSTEL?
Z upadom vpisa v SŠGT Radenci, seveda beležijo tudi upad zanimanja za bivanje dijakinj in dijakov v Dijaškem domu Radenci, kjer imajo okrog 120 postelj. Večina sob je sodobno opremljena, a je žal zasedenih le od 30 do 40 postelj, nekoliko več pa jih pričakujejo v zimskem času. Poleg tega, da je vpisanih manj dijakinj in dijakov je namreč vedno več fantov in deklet, ki se vozijo z lastnimi avtomobili ali motorji in tako odpeljejo še koga, ki bi mogoče stanoval v domu, kjer mimogrede imajo vsi dijaki SŠGT Radenci obvezne in brezplačne malice (kako dolgo bodo?). Bivanje v domu je prav gotovo najcenejše v Pomurju, saj stane prenočitev le okrog osem evrov, mesečno pa okrog 150 evrov. Prav tako lahko gostje najamejo sobo z zajtrkom (1,90 €), večerjo (3,90 €) ali polni penzion. Toda ker v Radencih ni veliko gostov, je dijaški dom prazen. Zaseden je le med sejmi v Gornji Radgoni in ob obiskih pobratenih šol.

Nudijo tudi popuste na skupine, sedaj pa se nagibajo k temu, da bi njihov dijaški dom postal hostel (mladinski hotel) s čem bi pridobili več mladih iz tujine in iz drugih delov države.

V RADENCIH ŽE 47 LET
Izobraževanje gostinskih in turističnih delavcev v Radencih se je pričelo že jeseni leta 1962. Radenska je bila tedaj edino podjetje v Pomurju, ki je razvijala tudi gostinstvo in turizem. Tako ni naključje, da sta v eni od stavb Radenske dobila prve prostore za delo tudi gostinska šola in dijaški dom. Leta 1973 so dijaki pričeli s poukom v novi stavbi, ki je bila tedaj sodobna in dovolj prostorna, dijaki dijaškega doma pa so se preselili v novo stavbo leta 1981. Vsa leta učitelji in vzgojitelji šole in dijaškega doma skrbijo, da bi dijaki svoje delo opravljali strokovno, tako kot pač gostje od gostincev pričakujejo. Predvsem pa, da bi bili pri svojem delu ustvarjalni in zadovoljni. Dijaki in profesorji se vključujejo v razne projekte. Med drugim sodelujejo tudi z gostinskimi šolami iz Avstrije in Madžarske. Prijateljske stike pa so navezali tudi z gostinsko šolo iz Italije, Finske, Slovaške…

Besedilo in foto: O.B.