Janja Koroec: TRAMINEC JE MOJ LJUBIMEC!
Poslavlja se njena visokost Janja Koroec, vinska kraljica Drutva vinogradnikov Radgonsko Kapelskih goric 2008 2010.
Gotovo je, da so redki prebivalci z območja Radgonsko Kapelskih goric, ter tudi iz irega območja Slovenskih goric in Pomurja, ki niso sliali za Janjo Koroec. Enako jo poznajo tudi stotine in tisoče ljubiteljev, poznavalcev in častilcev vina iz drugih delov Slovenije ter tudi iz nekaterih drugih evropskih drav. Kako tudi ne ko pa je med leti 2008 in 2010 nosila kraljevsko krono, saj je pravzaprav e vedno, 6. Vinska kraljica Drutva vinogradnikov Radgonsko Kapelskih goric.
Doma je na prelepem hribčku obdanem z vinogradi – Roičkem Vrhu v občini Sveti Jurij ob čavnici! Z veliko eljo po promociji Radgonsko Kapelskih vin se je odločila, da se poteguje za naziv vinske kraljice tega prečudovitega, bogatega vinorodnega podokolia, in je bila okronana na vinogradnikem plesu, aprila 2008. Kraljica Janja se je rodila 24.3.1985, v Murski Soboti, očetu Ivanu in mami Marti Koroec. Po končani O na Kapeli se je odločila nadaljevati poklicno izobraevanje v Mariboru, na Srednji ivilski oli. Vpisala se je v program ivilskega tehnika, saj ima ta smer zelo raznoliko področje. e od nekdaj jo je zelo privlačilo vinogradnitvo, saj tudi njena druina slovi po kakovostnih odličnih vinih. Z vinogradnitvom se je začel ukvarjati e njen dedek.
Doma imajo značilno staro velbano klet, v vinogradu pa imajo priblino 2000 trsov; traminec, mukat otonel, laki rizling, sauvignion in zeleni silvanec.
Doma sem med mnogimi vinogradi in ni ga lepega občutka kot jutranji pogled skozi okno na prelepe in urejene vinograde. Med srednjo olo sem si nabirala izkunje v kleti Radgonskih goric d.d.. Tu so me prijazno in z veseljem sprejeli, ter mi odprli vsa vrata, da spoznam postopke dela v kleti. Zelo podrobno sem spoznala postopek pridelovanja zlate radgonske penine, srebne radgonske penine ter spoznala skrivnosti okusa njihovih odličnih vin. elja po vinogradnitvu se je večala, zato sem se po srednji oli vpisala na fakulteto za kmetijstvo v Mariboru in izbrala agronomijo, smer vinogradnitvo in sadjarstvo, pogosto poudarja Janja Koroec, ki se počasi poslavlja od krone.
V času svojega kraljevanja je Janja končala tudij na visoki stopnji in postala dipl. in. sadjarstva in vinogradnitva. elja po znanju iz vinogradnitva in vinarstva pa je bila velika, zato se je vpisala e na podiplomski tudij. V mesecu marcu je naredila e zadnje izpite in tako jo e čaka samo zaključno delo, to je magistrska naloga. Med prostim časom naa sogovornica zelo rada planinari, fotografira, pečem pecivo in poje, tokrat pa nam je obudila spomine na kronanje: Seveda, spomini so e vedno ivi, jasni in seveda nepozabni.
Dobro se spomnim, kaj sem takrat obljubila, da bom po vseh svojih močeh in sposobnostih promovirala naa vina, kraj, kulinariko in seveda prijazne ljudi, ki ivijo v tej prelepi razgibani pokrajini, ki je polna lepih vinogradov, zlatih itnih polj, cvetočih gozdov in travnikov.
Je bila prijava na izbor za kraljico Radgonsko Kapelskih goric trenutna odločitev ali si o tem razmiljala e dlje časa? Ko sem se prijavila za izbor sem bila tudentka 3. letnika Fakultete za kmetijstvo v Mariboru, smer agronomija sadjarstvo in vinogradnitvo. Ljubezen in veselje ter sreča ob vinski trti me je kar čez noč navduila za ta naziv vinske kraljice, ker o kroni in tem nazivu nisem prej nikoli niti malo razmiljala. Z eljo narediti nekaj za na kraj, nae pridne vinogradnike, predvsem pa za prijazne ljudi, ki z veseljem na svojih domačijah sprejmejo vsakega gosta, ki pride v na kraj, sem se tako odločila in prijavila za naziv vinske kraljice.
Veselje do vinogradnitva in vinarstva gotovo izvira iz stoletne tradicije vae vinogradnike kmetije. Nam jo lahko predstavi?
Nai domačiji se po domače reče pri Biikovih. Hm, zakaj pa tako ime? Ustno izročilo pravi, da so nai predniki Koroci iz koroke pribeali k nam v času Turkov. In tako je nastalo ime Biikovi. O vinogradnitvu in vinarstvu na nai domačiji pa dokazuje tudi naa časti vredna več kot 300 let stara lepo velbana klet, katero smo tudi pred časom obnovili. Tudi mati od mojega dedka, moja pra babica ni vedela nikoli kdaj so jo zgradili. al se ni nikjer ohranila nobena letnica. Zato njeno starost le predvidevamo. Ker smo pa doma med tako lepimi goricami, tako iz roda v rod e iz otrotva raste ljubezen do lahtne trte in se z leti samo e krepi. Tako hodiva z bratom Matjaem po stopinjah najinega dedka in očeta.
Kaken bi moral biti odnos vseh, da bi lahko rekli, da kulturno uivamo lahtno kapljico naih vinogradnikov?
Seveda je tukaj na prvem mestu primerna temperatura vina, nato oblika kozarca, da ga pijemo na kulturen način, to pomeni počasi in da v njem uivamo. Za vino si je potrebno vzeti dovolj časa, da v njem okusimo in ovonjamo cvetico, ki nam jo vino ponuja. Ob vsem tem pa je potrebno včasih tudi pomisliti, koliko truda in dela je potrebnega, da priteče kapljica v kozarec, pa ne samo truda tudi veselja in polno ljubezni do trte in narave. Zato je to kapljico treba spotovati in jo degustirati z ljubeznijo in častjo!
Kateri izmed dogodkov ti bo ostal za vedno v spominu?
Hm,
teh je seveda več. Tukaj bi rada omenila zagotovo podvig na Triglav. Julija 2008 smo se vinske kraljice podale na vrh Triglava seveda vsaka s svojo steklenico vina in v moji je bil zagotovo moj ljubimec traminec. Nato Vipavska trgatev, ko je burja pihala s hitrostjo 120 km/h. Tako smo samo čakali kako dolgo časa nas bo burja pustila na odru in nas ne bo odpihnila. Najbolj svei so zagotovo spomini, kljub temu da je e minilo e eno leto od tega, naa promocija Slovenije in vseh naih odličnih vinarjev v sami prestolnici evropske politike v Bruslju. Videle in doivele smo na tej dolgi poti do tja in nazaj mnogo lepega, za kar smo hvalene predvsem naim sponzorjem, ki so nam omogočili, da smo lahko ta projekt speljale. Domov smo se vračale tako s prijetnimi občutki in ponosne na to, da smo vznemirile Bruseljsko javnost in vse evropske politike, ki jim je vsaj malo do nae lahtne kapljice. V njih pa smo zagotovo vzburile eljo, da pridejo in običejo nao prelepo vinorodno deelo Slovenijo.
Koliko je bilo vseh dogodkov skupaj v teh dveh letih?
Nabralo se jih je kar veliko. Seveda, če eli delati dobro si mora vzeti kar nekaj časa, da ti uspe narediti vsaj delček za prepoznavnost naega kraja. Za mano je tako čez 80 dogodkov, na katerih sem vedno z veseljem ljudi povabila v na kraj, katerega si je vredno ogledati!
V tvojem mandatu je nastal tudi posebni slogan?
Nastal je seveda ob prijetni drubi Andreja Kranerja in pa upana občine Sveti Jurij ob čavnici Antona Slana. Na ta slogan sem zelo ponosna, saj sem ga tudi na svojih nastopih rada povem: Traminec moj ljubimec! Pa e res je. Traminec se mi je res zapisal v srce, saj je bil tudi mojo kraljevo vino vinske kraljice Radgonsko Kapelskih goric 2008-2010.
Torej v mesecu aprilu 2010 tako predaja krono naslednici. Povej nam kaj več e o tem.
Minili sta e leti dve, odkar sem prejela krono in tako je sedaj nastopil tudi čas, da jo tudi jaz predam svoji naslednici, za katero verjamem, da bo delala odlično. Kronanje nove vinske kraljice bo tako potekalo v hotelu Radin v Radencih na samem vinogradnikem plesu, v soboto, 24.4.. Letonje leto bomo tako zdruili moči skupaj s vinogradniki in ljubitelji vina Kapela, tako da se nam obeta zelo lep in velik vinogradniki ples. Zavedamo se, da je potrebo delati velike stvari skupaj, kajti s skupno močjo lahko naredimo velik, lep in odmeven dogodek tudi v naih prelepih Radgonsko Kapelskih goricah. Na ples so torej vabljeni vsi, katerim vsaj malo pomeni tradicija vinogradnitva, pa tudi tisti, kateri bi eleli samo zaplesati skupaj z nami. Torej vsi lepo vabljeni e enkrat na mojo predajo krone, oz. na kronanje nove vinske kraljice Radgonsko – Kapelskih goric, saj boste lahko na plesu med prvimi, ki jo boste spoznali.
Kakne pa ima načrte v prihodnje, sedaj ko bo predala krono?
Moji načrti so predvsem to, da se zaposlim in ob tem tudi magistriram. Seveda pa bi rada ostala povezana z vinom, kajti vinogradnitvo in vinarstvo mi res veliko pomenita, zato se bom e naprej trudila za prepoznavnost tega naega bisera narave naih goric. Za konec pa e le misel; ˝Gorje deeli, ki ne bo skrbela svojim vinom lepega imena ohraniti!˝
SLABA DESETINA VINORODNE DEELE PODRAVJE
Vinorodni okoli Radgona – Kapela (843 ha), kjer je (pred njo so kraljice bile: Irena Kupljen, Darja Rakua, Manja Lilek, Andreja Zrnič in Klavdija Rauter) kraljevala Janja Koroec, je eden od sedmih vinorodnih okoliev 9813 hektarov obsegajoče slovenske vinorodne deele Podravje. Obsega ozek pas od desnega brega reke Mure do reke čavnice. Najbolje vinorodne lege so v bliini krajev: Radenski Vrh, Police, Janev Vrh, Kapelski Vrh, Roički Vrh, Murčak in Hercegovčak. Vinorodni okoli je poznan po pridelovanju grozdja za peneča vina, sicer pa po tramincu in zvrsti janevec. Je tudi domovina popularne Radgonske ranine, ki je bila vzgojena na posestvu v Hercegovčaku pri Gornji Radgoni.
O.B.