Handlanje s sadikami

Kakšnih 200 zeliščarjev in vrtnarjev se je znova srečalo v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni; "Za vsako bolezen raste rožca."
ŽE ŠESTIČ SO „HANDLALI“ SADIKE

Približno 200 ljubiteljev narave in okolja, predvsem zdravilnih in drugih rastlin, se je drugi dan prvomajskih praznikov zbralo pri ťCoklinovem ribnikuŤ v Črešnjevcih, streljaj od Gornje Radgone. Gostitelj Andrej Coklin, sicer znani zeliščar iz Gornje Radgone, je namreč pripravil tradicionalno, že 6. ťborzo sadikŤ, ki je gotovo edina na skrajnjem severovzhodu države, če ne sploh v Sloveniji. Na njej se je po nekoliko turobnem in deževnem vremenu, kar je nekoliko zmanjšalo obisk, kakšnih 200 obiskovalk in obiskovalcev, s katerimi se je Coklin pogovarjal, izmenjeval izkušnje in svetoval, predvsem pa je bilo prisotno „handlanje“ sadik. Ali sploh poznamo besedo ťhandlanjeŤ? Vsi, ki od malih nog živijo na skrajnjem severovzhodu države, jo gotovo poznajo in vedo, da pomeni brezgotovinsko menjavo, je pa izpeljanka iz nemščine, kjer Hand pomeni roka.

„Handlanje s sadikami se dogaja na vrtovih, med sosedami in še kje, kajti vsak, ki si poseje sadike, jih ima na koncu preveč. To pomeni, da bi moral ostanke zavreči, a jih je škoda. Ponudi jih sosedu, ki jih bo z veseljem vzel, v zameno pa vam bo dal kakšne svoje sadike. In ta preprosta formula nas je že pred leti vodila, da smo pripravili ťborzoŤ sadik, kjer se takšne zamenjave dogajajo na enem mestu. To se pri našem ribniku vedno odvija 2. maja od 8. jutranje ure pa uradno do 16. ure, kar pa ne pomeni, da bi zamudnike preganjali. Tudi sadik ni nujno prinesti s seboj, če jih kdo nima, kajti kljub temu mu jih bo morda kdo podaril. Vsekakor pa je vsakdo, ki bo prišel, od nas prejel sadiko zdravilne rastline – brezplačno in to po želji med tistimi, ki so bile na voljo (ameriški slamnik, poprova meta, drobnocvetni vrbovec, ožepek, dobra misel, citronasta meta, jabolčna meta, melisa, pisana jabolčna meta, deljenolistna srčnica, šentjanževka, baldrijan,dišeči vratič, kolmež, materina dušica, drobnjak, dveletni svetlin, črna kumina, vrtna plavica, slez, citronasta mačja meta, vinska rutica, črna meta, krvavi mleček, rimska kamilica, plahtica, trajni lan, komarček in še mnogo drugih, več kot 40 različnih je bilo). In od mene je vsak dobil tudi skodelico zdravilnega čaja po želji – seveda brezplačno, za kar je skrbela hčerka Mateja“, nam je povedal ugledni zeliščar Coklin.

Kakorkoli že, tokrat so zelišča iz Coklinove borze našla nove lastnike tudi na Gorenjskem in Primorskem, največ na Štajerskem in v Pomurju, ter tudi v sosednji Avstriji. In ker ga vedno več ljudi sprašuje o tečaju, kjer bi se naučili kaj več o zdravilnih rastlinah, je Coklin obljubil, da bodo spet pripravili kakšen zeliščarsko – zdravilni tečaj. „Lani nas je na "borzi sadik" bilo rekordnih nad 300, na srečo ne vsi naenkrat obiskovalcev. Letos pa nas je nekaj manj čemur je botrovalo nekoliko slabše vreme. A kljub temu smo na pravi poti“, dodaja Coklin, ki bo s svojo prakso nadaljeval tudi v bodoče.
Besedilo in foto: O.B.

ZELIŠČAR ANDREJ COKLIN
Že leta 1880 je v Slovenskih Konjicah Jan Pospišil kupil lekarno in jo po upokojitvi prepustil pastorku. S farmacijo sta se ukvarjali tudi njegovi vnukinji Vlasta in Marija Trstenjak, ki sta tudi diplomirani farmacevtki vse življenje prebili v lekarnah – Marija v Zagrebu, Vlasta pa na Vranskem, v Podčetrtku in nazadnje v Gornji Radgoni. In verjetno je veselje do farmacije dedno, kajti Vlastin sin Andrej Coklin, ki je po poklicu sicer strojnik, že več kot tri desetletja pa dela kot novinar in urednik, je že kot majhen otrok poznal in sušil zdravilne rastline za čaje. Velikokrat je opazoval mamo v lekarni, ko je mešala različna mazila in morda je prav ta zapis v podzavesti pred dvema desetletjema vzbudil njegovo večje zanimanje za zdravilne rastline. Andrej se je vse življenje gibal v naravo kot strasten gobar, pa tudi kot ribič. Marsikateri čaj, sirup in tinkturo si je izdelal že davno, a takrat le za lastne potrebe.

Pred kakšnimi 20 leti pa se je pokazala možnost, da bi v Gornji Radgoni odprli zeliščno trgovino, in Andrej je za omenjeno trgovino pripravil nekaj izdelkov. Čeprav pozneje iz tega ni bilo nič, je Andrej nadaljeval s svojim delom in tako so nastajali novi in novi čaji, likerji, žganja z zelišči, pa sirupi, mazila ipd. Kar naenkrat se je nabralo kakšnih 50 različnih izdelkov in potrebno jih je bilo ustrezno označiti. Odločil se je, da jih poimenuje ťZelena čarovnicaŤ, predvsem zato, ker so vsi izdelki biološko čisti, narejeni iz rastlin, pa še pakirani so v zavrženo stekleno embalažo. Drugi del imena: čarovnica, pa izhaja iz dejstva, da marsikatero zeliščno zdravilo naredi pravi čudež pri nekaterih boleznih. Sam si je izdelal tudi napise, saj se z oblikovanjem ukvarja že vse življenje. In ko je pozneje bilo prijateljem in znancem potrebno razlagati iz katerih rastlin je katero zdravilo in pijača, je začel sestavljati tudi herbarij, ki ga je tako pritegnil, da je posušil in opremil tudi druge rastline in ne samo tistih, ki jih je uporabljal oz. jih uporablja. Tako je nastala zbirka z več kot 700 posušenih zdravilnih rastlin, ki na radgonskem območju rastejo avtohtono, ali pa jih lahko posadimo in gojimo. Vzporedno so nastajali novi čaji, tinkture, žganja, olja, likerji…, ki jih je danes čez 300. In takšno zbirko se dejansko izplača ogledati, saj je dejansko vredna vsega spoštovanja.

Coklin je sicer pripravil že precej razstav, na katerih je predaval o zdravilnih rastlinah in njihovih učinkih. Pravi, da so v starih časih imeli ljudje nabiralce in poznavalce zdravilnih zelišč za čarovnike. Tudi sam je svojo paleto zdravilnih zvarkov poimenoval Zelena čarovnica. ťOpažam, da se je zadnjih petnajst let razmišljanje ljudi začelo spreminjati. Vsaka tableta ima namreč tudi kakšne stranske negativne učinke. Človek si denimo z nekimi tabletami lahko zdravi želodec, a te niso dobre za jetra. Pri zdravilih, pripravljenih iz zelišč, pa v glavnem ni stranskih učinkov. S tistimi rastlinami, ki bi lahko imele stranske učinke, se pravi s tistimi, ki so v svoji osnovi strupene, se ljudsko zdravilstvo praviloma ne ukvarjaŤ, pravi Andrej Coklin, ki je v zadnjih letih praktično vseskozi v naravi, predvsem v novonastalem zeliščnem parku v Negovi, ki ga sam vodi in ureja.

Sploh je Andrej Coklin iz Gornje Radgone eden največjih zbirateljev zdravilnih rastlin v Sloveniji, nekakšen novodobni Kosobrin, ki je rad rekel: "Za vsako bolezen raste rožca." Tudi Coklin pravi, da je v Sloveniji mnogo rastlin, ki imajo zdravilne učinke. V resnici ima vsaka rastlina svojo moč. Sam je pripravil že precej razstav, na katerih je predaval o zdravilnih rastlinah in njihovih učinkih. Pravi, da so v starih časih imeli ljudje nabiralce in poznavalce zdravilnih zelišč za čarovnike. Sebe še nima za čarovnika, mnogi (med slednjimi so večinoma starejše ženske iz Slovenije in sosednje Avstrije, vedno pogosteje pa tudi mlajši ljudje), ki uživajo njegova „zdravila“ pa so že blizu temu…

(ob)