Vitezi z Dom Perignonom na čelu krstili e eno penino iz Radgonsko kapelskih goric.
KOLARIČEVA PENINA VSE DO MOSKVE
Izjemno veselo in prijetno je bilo minulo toplo in sončno soboto, v Policah nad Gornjo Radgono, kjer kletarijo člani druine Kolarič. Zbrala se je stotnija prijateljev, znancev, sorodnikov, ki so z ducatom vinskih vitezov in vitezov penine, na čelu, krstili najnoveji vinski doseek druine Kolarič – Kolaričevo penino. Ob bogato obloenih mizah in izvrstnih Kolaričevih vinih, ki so tekla v potokih, so hkrati obeleili tudi srečanje gospodarja Milana Kolariča z Abrahamom. Na celodnevni veseli prireditvi, katero so popestrile glasbene skupine in humorist, in katero je v svojem duhovitem slogu vodil Dule Zagorc, je novo penino krstil sam oče ampanjca Dom Perignon (1638 1715), v glavni vlogi pa je vseeno bil vitez ampanjca in vinski vitez Alojz Filipič, ki je obred vodil v pristni francočini.
Tudi jaz sem bil povabljen na to veliko praznovanje druine Kolarič ter sem zelo ponosen in vesel. Rad bi se vam tudi predstavil: Sem Dom Perignon, menih iz opatije Hautviller v francoski provinci Champagne. Poznajo me kot iznajditelja ampanjca. ivel sem v času Ludwika XIV, t.i. Sončnega kralja. On je bil prvi kralj na svetu, ki je bil moje inovacije, torej ampanjec. Kot sem slial praznuje se danes tukaj tudi rojstni dan gospodarja. Zato vam prisrčno čestitam in vam izrekam moje najbolje elje za srečo in zdravje. Slial sem tudi, da so na osnovi ideje gospodarja tega doma Margit in Milana Kolariča, proizvedli novo penino, in da jo je zdaj potrebno krstiti, je uvodoma med drugim dejal častitljivi oče ampanjca, ki je pred slavnostnim obredom krsta, spregovoril tudi nekaj splonih besed o vinu. In sicer, da lahko naredimo prav dobro penino, je potrebno imeti: vinogradnika, ki bo obdeloval vinograd; modrijana, ki to zakonsko uredi; prostovoljnega umetnika, da bi penino ustvarjal; zaljubljenca, da bi jo popil; in pesnika, ki bo opeval njeno slavo…
Imamo močen občutek, da smo danes tukaj lahko vsi pesniki in lahko opevamo slavo penine, za katero so uporabljali tri sorte domače vinske trte. Uporabljena tehnologija je bila "methode champenoise" ali ampanjska metoda, to pomeni sekundarna fermentacija v steklenicah. Osnovno vino je bila iz trgatve leta 2007. Donegovano je bilo letos, ko smo praznovali 50 let gospodarja Milana Kolariča. Seveda se da tudi penino krstiti in to je seveda naa najbolj pomembna naloga. Zato sem pripotoval iz daljne Francije, kljub moji starosti, je razlagal Dom Perignon alais Alojz Filipič, ki je nadaljeval: Draga penina! Vem, da si dolgo trpela prvo kot osnovno vino v temni kleti, kjer so te pretakali iz soda v sod, te s silo filtrirali, ti dodali strupeno veplo, pa e agresivne kvasovke, potem te dali v steklenico in te zaprli v temno klet, za dalj časa. Po končanem dozorevanju so te postavili v stojala in te vsak dan kruto pretresli, dokler se nisi zbistrila in nato so te degoirali z močnimi stroji. Za vse kar si trpela in prestala te zdaj krstim, v imenu gospoda, in v imenu Sončnega Kralja Ludwika XIV. Dam ti slovensko ime: Kolaričeva penina! Bodi blagoslovljena in ostani vedno dobrega okusa in prijazna do vseh gostov ampak predvsem seveda do gospodarja in njegove gospe.
In tako gotovo bo, saj so vsi, ki so Kolaričevo penino med prvimi poskusili, med njima je bilo največ poznavalcev vinske kapljice, druno ocenili, da je radgonsko območje ter slovensko in tuje triče dobili novo izvrstno penino. Gospodar Milan Kolarič nam je razloil, da os v prvi seriji iz grozdja sorte chardonnay po klasični ampanjski metodi pridelali in napolnili 5000 steklenic. In čeprav so jo komajda krstili se Kolaričeva penina e odlično prodaja po vsej dravi, nekaj steklenic pa je e odramalo na Madarsko, v Avstrijo, Bosno in Hercegovino ter celo v Rusijo. Ker se nam odpira trg, načrtujejo da bi v treh letih napolnili e 15.000 steklenic penine. S kulturo pitja vina, ko ljudje pijejo manj, a kvalitetno, ni teav s prodajo. In tudi sploh se je trend porabe penin močno povečal. Zato načrtujejo tudi zasaditi e nekaj hektarjev vinograd s chardonnayem, ki je osnovna surovina za penino. Prepričan sem, da se ni treba bati za prodajo penine, samo kakovostna mora biti, nam je povedal Milan Kolarič, ki sicer penine in vina prideluje skupaj s soprogo Margit, zraven pa sta tudi hčerka Jasna, ki ravnokar opravlja magisterij farmacije, ter sin Aleksander, tudent strojne fakultete.
Kolaričevi sicer obdelujejo okrog 7.000 hektarjev vinogradov na območju Radgonsko Kapelskih goric. Pridelujejo predvsem kakovostna in vrhunska vina sort: ranina, rizvanec, sauvignon, sivi pinot, chardonnay, traminec, mukat otonel, laki rizling in ipon. Odprtega vina ne prodajajo, meana vina so v litrskih steklenicah, sortna pa sestavljajo kakovosten buteljčni program. Letno sicer pridelajo okrog 50.000 litrov vina, katerega prodajo brez teav. Kolarič je dodal, da so tudi cene solidne in se čedalje izboljujejo, predvsem ker imajo kakovostna vina…
VEDNO VEČ PRIDELOVALCEV PENINE
Penino na radgonskem območju prideluje e najmanj osem peničarjev
Medtem ko smo pred osamosvojitvijo v Sloveniji imeli le kaken ducat pridelovalcev penine (peničarjev), ki so pridelovali nekaj deset različnih penin, jih je danes v nai dravi e več sto. Samo na majhnem območju Radgonsko Kapelskih goric, kjer domuje tudi najstareji (160 let) slovenski pridelovalec penin Radgonske gorice d.d., imajo danes najmanj osem pridelovalcev penin, kar je tudi močno povečanje v primerjavi s preteklostjo. Vinogradniki in vinarji vedno pogosteje ugotavljajo, da je laje prodati kakovost, kot količino, in zato se odločajo za kakovostne pridelke, kamor večina penin tudi sodi.
Tako so sedaj na območju Radgonsko kapelskega vinorodnega podokolia Vinske deele Podravje, poleg Radgonskih goric d.d., pridelovalci penin e: Kapela d.d., Hia penin Frange, Steyer vino, Vinogradnitvo Margit & Milan Kolarič, Vino Marija & Slavko Lončarič, Milko krobar, Helen & Janez Erjavec…, ki pridelujejo več deset različnih penin. Torej jih je e kar veliko, morebiti pa je e zraven e kaken vinogradnik z območja Radgonsko Kapelskih goric, ki je začel s pridelavo penine… Kar nekaj omenjenih peničarjev sicer prideluje penino za lastne potrebe in jo ne ponujajo na trgu.
Besedilo: O.B.
