Ob pestrem programu je dialo po Prekmurju (bograč, langa, prekmurska gibanica, obara…), za kar bodo poskrbeli mojstri podjetja Kodila in domače enske, seveda pa ni manjkalo niti ara…Majhno goričko vas Selo je napolnilo 2000 slovenskih Selanov. Na 14. srečanju slovenskih vasi z imenom Selo je sodelovalo 31 krajev iz vse drave in zamejstva.
e pred 14 leti začeta srečanja krajev iz vse Slovenije, ki v svojem imenu nosijo skupno ime Selo ali izpeljanko iz njega po zadnjih podatkih je takih čez 100, je preraslo vse pričakovane okvirje. Gasilci iz Sela v Prekmurju, katerim se je porodila ta ideja e leta 1996, so bili prvi organizatorji tovrstnega shoda e naslednje leto (1997), ko so srečanja doivela tudi svojo prvo uradno izdajo. In po letih 1997 in 2003, ko so bili v Selu na Goričkem gostitelji 1. in 7. srečanja, so danes, v soboto, 26. junija 2010 bili gostitelji e tretjič, in sicer e 14. tradicionalnega srečanja. Kot pobudniki srečanj so se namreč dogovorili, da bodo na Goričkem organizatorji in gostitelji srečanj vsakih sedem let.
Tako je v Selu na Goričkem minulo soboto potekalo 14. srečanje vasi iz Slovenije in zamejstva (iz Italije) z imeni Selo, Sela in Sele, in sicer z naslovom Da se bolje spoznamo, katerega so se udeleili predstavniki kar 31 vasi. Na prireditvenem prostoru ob gasilskem domu v Selu, kjer ivi okrog 200 ljudi se je zbralo vsaj desetkrat toliko, torej več kot dva tisoč obiskovalcev. Med njimi je bil tudi najstareji udeleenec, domačin iz goričkega Sela, 98 letni Koloman Sabotin, ne gre pa prezreti, da je iz Sela pri ireh na Gorenjskem est udeleencev v Prekmurje prilo pe. Porabili so kar devet dni, saj so sprva hodili okrog 40 km/dan, nato pa nekoliko manj.
Lani je bilo srečanje v Selah pri Dobovi, tokratno srečanje pa je potekalo pri vako-gasilskem domu, kjer so se med pogovori prepletala mnoga slovenska narečja. Dopoldne so si obiskovalci lahko ogledali skoke padalcev s slovensko in selansko zastavo, nakar je sledil kulturni program, predstavitev posameznih krajev, izmenjava daril Po skokih padalcev se je začelo s kulturnim programom in nastopi bakovske godbe in maoretk, sledil je bogat kulturni progam (Pevsko drutvo Selo in Nimaki, KUD Avgust Gaparič, Folklorna skupina KTD Teanovci, O Fokovci in vrtec Fokovci…). Gostujoče vasi so se predstavile z značilnostmi svojih krajev. Zraven je bila tudi predstavitev starih koles drutva Dimek Beltinci, Moto klub ťVeteraniŤ Murska Sobota in drutvo Oldteimer Abraham sta na ogled postavila stara motorna vozila, na stojnicah pa so se predstavili lokalni ponudniki domače in umetnostne obrti. Za zabavni del prireditve so poskrbeli glasbena skupina Plamen, in pevec Franc Gorza. Prireditev je obiskal najbolj popularen slovenski mesar Zmago Batina.
Ob pestrem programu je dialo po Prekmurju (bograč, langa, prekmurska gibanica, obara…), za kar bodo poskrbeli mojstri podjetja Kodila in domače enske, seveda pa ni manjkalo niti ara…
Na odru so se z nastopi predstavile gostujoče vasi, obiskovalci pa so si lahko organizirano ogledali kulturne znamenitosti v okolici, med njimi tudi selansko rotundo, Moravske toplice, Bogojino, Dobrovnik ipd. Po zabavnih portnih igrah se je nadaljevala zabava z nastopi glasbenih in plesnih gostov.
Prihodnje leto, ko bo na sporedu 15. srečanje, se bodo Selani srečali v Račjem selu pri Trebnjem, leta 2012 pa bo srečanje prvič izven slovenskih meja, in sicer v kraju Selce pri Ronkah (Selz di Ronchi) v Furlaniji-Julijski krajini v Italiji.
PEAČILI SO 300 KILOMETROV
Posebnost in pomen srečanja Selanov potrjuje tudi est korajnih, e stalnih udeleencev srečanj, ki so se 17. junija iz Sela pri ireh pe odpravili v Selo na Goričkem. est moakarjev povprečno starih 60 let se je odločilo za kar teavno pot, čez, planine, hribe in doline, od skrajnjega zahoda, do vzhoda drave. Kot nam je povedal eden izmed pecev Ciril Vidmar je to bilo njihovo drugo peačenje v Prekmurje. Prvih nekaj dni, ko so peačili čez gorenjske planine in vse do Pohorja, so povprečno dnevno prehodili po 40 kilometrov, nato pa so malo zniali temo, tako da so prispeli v devetih dnevih in so se lahko na predvečer prireditve e kopali v Termah 3000. Spali smo na različnih lokacijah, v gasilskih domovih, planinskih domovih, turističnih kmetijah, dijakih domovih, in povsod smo bili lepo sprejeti. Potovanje na srečanja Selanov, katerega smo se letos udeleili e enajstič, saj smo prva tri zamudili, ni edino nae večje potepanje. Smo namreč člani romarskega drutva, in vsako leto gremo tudi na eno dalje romanje, nam je razloil Vidmar.
Iz Sela pri ireh se je srečanja na Goričkem sicer udeleilo skupaj 31 krajanov. Poleg estih pecev, so tirje prili z mopedi, devet s kolesi, ter 12 z avtobusom. Vsi razen tirih mopedistov so se na Gorenjsko vrnili z avtobusom.
VSAJ E 12 SREČANJ
Najstareji udeleenec srečanja Selanov na Goričkem je bil Koloman Sabotin rojen 10.4.1913 prav v Selu na Goričkem. Zraven je na srečanjih Selanov e od leta 1997, torej od prvega srečanja, a se vseh dogodkov ni udeleil. Kljub temu nam moakar, ki e 19 let, po smrti ene, ivi sam (pomagata pa mu sin in vnukinja), pove kako je prepričan, da bo ivel najmanj 110 let in se bo torej lahko udeleil e najmanj 12 srečanj. Sem zelo dobrega zdravja in ni nobenih teav, nam pove veseli Koloman, vedno pripravljen na humor, prijazno besedo in kozarček dobre kapljice. Vse ivljenje je kmetoval,. e 33 let pa je upokojen, sedaj ko je e na pragu stotega bi mu teko prisodili takno starost, kajti videti je zelo mladosten, čil in zdrav.
PRIPRAVE TRAJAJO LETO DNI
Organizacija tako velikega srečanja je gotovo velik zalogaj za vsakega, ki se loti organizacije. In zato ne preseneča, da so se priprave na letonje srečanje tega se zadnja leta redno udeleuje čez 30 krajev z okrog 2.000 udeleenci iz vse drave in tudi iz zamejstva v Italiji, iz avstrijske Koroke in celo iz Hrvake so se začele e po 13. srečanju, ki je lani junija bilo v kraju Sela pri Dobovi. V organizacijo je bil vloen velik napor, in po sploni oceni so se organizatorji iz Sela na Goričkem izkazali z veličastno prireditvijo, pozneji izračuni pa bodo pokazali, kako se je izlo finančno, kajti tukaj gre tudi za velik finančni zalogaj. Skupaj z občino Moravske Toplice si prizadevamo, da bi srečanje dobilo ire regijsko obeleje, da bo kulturno turistični dogodek irega pomena. Bogata turistična ponudba nae občine ter izjemnost kulturno-zgodovinskih spomenikov, kar nenazadnje ponuja tudi sam kraj Selo z romansko rotundo iz 13. stoletja, prav kličeta po tovrstnih prireditvah. Na letonjem srečanju smo posebno pozornost namenili tudi tistim krajem in posameznikom, ki so se udeleili vseh dosedanjih srečanj, pravi podpredsednik organizatorjev tefan Kodila, predsednik organizacijskega odbora Dejan Horvat pa dodaja: Ko smo leta 2009 v Selah pri Dobovi potrdili prijavo za 14. srečanje vasi Selo-Sela-Sele, smo bili polni ponosa, da lahko e tretjič gostimo to čudovito srečanje sorodnih du Selanov. Po napornem delu nam je uspelo; Vloeni trud se je poplačal. Za konec samo e stavek, ki mi vedno daje moči: Selani so kot zvezde, čeprav jih ne vidi, ve da obstajajo in čutijo isto kot ti.
(O.B.)
