Za prvo uradno predstavitev cipra, v Sloveniji in verjetno v svetu, so organizatorji izbrali idealni datum. Med tisoč dogodki v 120 dravah sveta, ki so bili organizirani 10. decembra, na Dan matere zemlje, v okviru svetovne organizacije Slow food, oziroma na ťTerra madre dayŤ se je uvrstil tudi dogodek omizja Slow food Primorska.
Na Mananu so pripravili večer, ki so ga posvetili avtohtoni istrski trti in vinu Cipro. To je bila uradna pokuina tega zanimivega vina v Sloveniji in je tudi zato poela veliko zanimanja.
Zaradi zanimive zgodbe in pristnega pristopa je tudi zdruenje Slow food ta dogodek uvrstilo med dogodke Terra madre day in tako Slovenijo prvič s tem pristopom na svetovni zemljevid dogodkov dneva.
Organizacija Slow Food, ki je razirjena e v skoraj 170 dravah sveta spodbuja namreč vse dogodke, ki temeljijo na načelu dobre, čiste in potene hrane. Spodbuja majhne kmetovalce, proizvajalce, kuharje, tudente in člane zdruenja, da uporabljajo svojo ustvarjalnost in znanje za izgradnjo bolje prihodnosti in odnosa do hrane. Ideja za predstavitev cipra, te avtohtone istrske trte je bila očitno tako zanimiva, da so mesta za prisotnost na dogodku pola e dan po poslanem vabilu. In kdor se je dogodka udeleil se je lahko prepričal, da ima cipro in z njim slovenska Istra e lepo prihodnost.
Ta zelo zanimiva rdeča vinska sorta, ki verjetno izvira iz Grčije, je bila v slovenski Istri prisotna pred davnimi leti, a se je nato nekako izgubila. Ponovno so jo odkrili konec 20. stoletja, ko je bila tik pred izginotjem. Pod imenom cipro je danes vpisan v trsni izbor za okoli Slovenska Istra. Da se je trta ohranila, gre zahvala ljubiteljem, ki so Cipro razmnoili in cepljenke posadili. Na prvem mestu je Ido Kocjančič iz Pobegov, oziroma Bertokov, kjer ima tudi vinograde, od koder so cepljenke Cipra odhajale tudi do drugih vinogradnikov, ki so jih posadili. Pred 15 leti je Cipro posadil tudi Angelo Morgan, ob marski cesti, njegove cepljenke pa so le tudi do največje koprske kleti Vinakoper, ki ima danes posajen Cipro na kaknem pol hektara velikem vinogradu, na Purissimi. Morgan se je na večeru predstavil z različnimi letniki cipra zadnjih treh let. Zanimivi so bili različni letniki Cipra Valterja Slavca iz Kocine nad Izolo, ki se je prav tako predstavil s tremi letniki, med njimi pa je bil tudi tisti letnika 2008, ki je v Marezigah med rdečimi vini postal ampion. Kaken je cipro iz suenega grozdja so lahko obiskovalci srečanja doiveli premierno, ko je prav za to prilonost prinesel svoj pridelek Tilen Praprotnik, ki ima prav tako trte Cipra na Kocini. Zanimivi sta bila letnika Cipra Aleksija Jakomina, vinogradnika, ki ima trte v Pobegih in je bil med pobudniki tega srečanja ter cipro vinogradnika Dejana Markeiča, katerega vino cipro zori v lesenih sodih. Polsuhi Cipro iz kleti Vinakoper se je prilegel sladici.
Preizkusiti več kot 15 vzorcev različnih ciprov je bil zagotovo privilegij in res prva prilonost, obenem pa dober obet ki je pred tem zanimivem avtohtonem vinu in trti slovenske Istre, ki ga danes sadijo mnogi zasebniki. Tudi zato, ker so k vinu, ki naj bi veljalo za desertno vino tokrat, pa očitno ni le to. Na večeru so cipro pridali različnim jedem in tako dokazali, da je lahko tudi vino, ki lepo dopolnjuje zelične sire in domače salame, suene oljke, pa sir z oljčnim oljem in zelično soljo, zvitke iz ohrovta z meanim mesom ter kao s panceto, kozlička s polento z dodatkom cipra ter kakijevo tortico.
Srečanje na Dan matere zemlje na Mananu, na Domačiji Butul, je bil prvi korak in pomoč tej avtohtoni trti in vinu utreti pot naprej, tako doma kot v svetu. Če je bil tokrat večer poln izmenjave mnenj, vtisov in okusov, kot tudi strokovnih komentarjev tako vinogradnikov, ljubiteljev in strokovnih ocenjevalcev je bila ugotovitev da takna srečanja cipro potrebuje, ker ga moramo ele spoznati. Če je sklepati po vinih, ki so jih obiskovalci srečanja pokusili ima ta sorta svetlo prihodnost.
Črt Butul
