Vinski hii Santomas iz Primorske in Steyer iz tajerske bosta svoja vina izvaala v drugo največjo svetovno dravo po tevilu prebivalcev in sedmo po povrini.
SLOVENSKI VINOGRADNIKI V INDIJI
Indija , deela prilonosti? Prav to so v vinskih hiah Santomas iz marja v Slovenski Istri, in Steyer iz Plitvice oz. Radgonsko Kapelskih goric, eleli ugotoviti, ko so se pred dnevi odločili obiskati sejem gastronomije v Mumbaju.
Čeprav so pred dokončno odločitvijo naredili kar nekaj raziskav, sta Danilo Steyer, direktor vinske hie Steyer, in Larisa ibrik, komercialistka vinske hie Santomas, Slovenijo zapučala z meanimi občutki. Kaj ju čaka? Prihod na letaliče v jutranjih urah ok. Nered, oblaki prahu…, kot da bi se vrnila kakih 50 let v preteklost. S taksijem do hotela, check in in hitro na prizoriče sejma, da vidiva, kaj naju čaka tam. Organizator naju odpelje do najinega prostora, pozicioniranega nasproti francoskim razstavljalcem. Indijski delavci pridno pripravljajo ťfrancoski otokŤ, midva pa se usedeva na stol in začneva smejati. V kaj sva se spustila? Pa ne pomaga. Treba bo zavihati rokave in pripraviti prostor za čim boljo predstavitev v naslednjih dneh, razlaga Larisa.
ele ob enajsti uri zvečer sta e bolj zadovoljna. Čeprav se je začelo po ťindijskoŤ, zvečer je njun prostor in celotno prizoriče sejma dobival evropsko podobo. Zadovoljna se vrneta v hotel. Zdaj samo e lahko upata, da bo v naslednjih dneh sejem obiskalo vsaj nekaj obiskovalcev. Naslednji dan pa presenečenje. Ne le, da je bil sejem lepo obiskan, obiskovalci so bili vinski poznavalci, uvozniki vin, distributerji vina, in proti koncu prvega dne, sta imela e kar lepo predstavo o Indiji in Indiji kot vinski deeli. V Indiji je zasajenih le okrog 1.600 ha vinogradov, večina jih je v dravi Maharashtra, z glavnim mestom Mumbai. Glavne rdeče sorte so Cabernet Sauvignon, shiraz, merlot, bele pa chenin blanc, saugivnon ipd. Zaradi tropskega podnebja sta moni dve trgatvi, vendar Indijci opravijo le eno. V dravo se letno uvozi skromnih okrog 1,8 milijona litrov vina. Dajatve na uvoena vina so izredno visoke, tudi do 200%, kar jih uvrča v viji cenovni razred. (npr. vina po ceni 4,00 eur se prodajajo za 20 25 EUR, v hotelih pa celo za 50 in več EUR). Okrog 55 % vina, ki ga popijejo Indijci je rdečega, glavni razlog za to so predvsem blagodejni učinki na zdravje. Priblino 30 % popitega vina je belega ostalo pa roseji, vse bolj pa tudi penine. Potronja vina se iz leta v leto povečuje, sama maloprodaja vina in ostalih alkoholnih pijač za iroko porabo se vri izključno v specializiranih prodajalnah z dravno licenco. Velik skok v porabi je opaziti tudi v gostinstvu. Kot ena izmed največjih drav na svetu ima Indija najmanjo porabo vina na prebivalca in sicer le 9 ml. Trenutne ocene kaejo, da je priblino en milijon indijcev potronikov vina, kar pa se na letni ravni povečuje za 35 %. Večina prebivalstva pa je e vedno privrena ganim pijačam in pivu, potronja katerih je kar 4,5 milijarde litrov.
Čeprav ima vinska industrija dolgoročno svetlo prihodnost, je treba vedeti, da je vinski posel v Indiji posel na dolgi rok, za dobre poslovne odnose se je treba stalno truditi, skrbeti za podporo uvozniku in distributerjem in z uvoznikom vzdrevati dober poslovni odnos. Da je temu tako, sva se prepričala tudi midva. S pravim poslovnim partnerjem in z obilico dobre volje, smo s skupnimi močmi navduevali obiskovalce z naimi vini. Kozarcev je vedno primanjkovalo. Reklama o naih vinih pa se je med poznavalci po razstavnem prostoru hitro irila kar od ust do ust. Zadovoljni smo bili, da so prihajali tako novinarji, kot uvozniki in distributerji, ki so v vrsti čakali, da ga bodo lahko poizkusili in dobili kako informacijo, nam pove Danilo Steyer, ki predvideva, da se bo posel z Indijo izplačal po petih in več let, kajti sedaj se pije malo vina, in tudi kultura pitja vina je na zelo nizkem nivoju.
Ob koncu sejma, ko so delavci e pospravljali prostor, je mnoica ljudi e vedno slonela pri nas in eljno posluala informacije o Sloveniji, vinih, načinu pridelave, olivnem in Kocbekovem bučnem olju,…
Sejem smo zapustili zadovoljni. Da pa je naa indijska izkunja lahko postala e bolj realna, se moramo zahvaliti Davidu Rakarju (doma iz Trebnjega, v Indiji solastnik drube za uvoz op.p.). Brez njega in njegovih partnerjev prave Indije ne bi mogli doiveti. Oni so tudi poskrbeli, da smo obiskali verigo restavracij Yellow Banana Food, kjer smo glavnemu managerju g. Sikka predstavili naa vina in se dogovarjali o monostih njihove uvrstitve na vinsko karto verige restavracij, nam e povesta Larisa in Danilo, ki sta e posebej hvalena Davidu iz znane gostilnike druine na Dolenjskem…
O.B.
INDIJA V TEVILKAH>
Drava Indija, katere glavno mesto je New Delhi, je po tevilu prebivalstva (ocena iz leta 2010 je 1,17 milijarde) druga največja drava na svetu, po povrini (3,3 mio km²)sedma, po obsegu BDP (799 EUR na prebivalca) dvanajsta in po obsegu izvoza blaga in storitev ele enaindvajseta. Prebivalstvo se v zadnjih letih povečuje po 1,4-odstotni stopnji (za dobrih 10 milijonov letno), večina je hinduistov 80,5 %; 13,4 % je muslimanov; 2,3% kristjanov; 1,9% sikhov in preostalih 1,9%. Skoraj dve tretjini prebivalstva ivi na podeelju, stopnja urbanizacije pa je e vedno nizka. 25 % prebivalcev ivi pod mejo revčine.
V Indiji je 15 uradnih jezikov 15 med njimi npr. hindu, tamilski, bengalski, punjabi,…V poslovnem svetu se uporablja anglečina. Indija je zvezna republika, sestavljena iz 28 drav in 6 zveznih teritorijev. Za Indijo sta značilna močan javni sektor, ki se le počasi privatizira in meano trno-plansko gospodarstvo. Stopnje gospodarske rasti v zadnjem desetletju so bile visoke (v povprečju več kot 5 %), azijska finančna kriza pa Indije ni prizadela. Osnovo gospodarstva predstavljata tevilna in cenena delovna sila ter prostrano ozemlje, zato je najpomembneja dejavnost kmetijstvo, ki zaposluje polovico aktivnega prebivalstva in ustvari 17 % BDP. Denarna enota je indijska rupija.Uvozijo: nafta, stroji, rastlinska olja, elezo in jeklo, vozila, umetna vlakna ; Izvoz: drago in poldrago kamenje, stroji, vozila, oblačila, usnje in usnjeni izdelki, elezova ruda, hrana iz morja, začimbe, čaj ; Trgovski partnerji: ZSSR, ZDA, Japonska, Velika Britanija, Nemčija, Saudska Arabija, Iran
Promet: dolina eleznic: 62000 km (2007), potniki kilometri: 256,5 milijarde (1986/87), Dnevniki: 1978 s skupno naklado 21.857.000 izvodov. Indijo uvrčajo navadno med deele v razvoju, ker se e zelo velik del prebivalstva-okoli 70 odstotkov-preivlja s kmetijstvom, samo 13 odstotkov prebivalcev pa je zaposlenih v industriji. Industrijska proizvodnja, v kateri imata enakopraven dele tako sodobna kot tradicionalna industrija, pa počasi, vendar nenehno narača in velikost deele je pripomogla, da se indija uvrča po obsegu proizvodne med vodilne industrijske drave. Drava upravlja večino teke industrije (elezarstvo, ladjedelnitvo), oboroevalno industrijo, uporabo jedrske energije, rudarstvo, eleznice in letalski promet. Indijsko naravno bogastvo je trden temelj gospodarskega razvoja. Zelo pomemben je izvoz manganove in elezove rude. V Indiji so tudi nahajaliča diamantov, smaragdov in zlata. Industrija potrebuje za razvoj energijo, z njo pa so kljub napredku e zmeraj teave; Indija mora uvaati velikanske količine nafte in velik del deele, zlasti podeelje, e nima elektrike. Najpomembneja domača vira energije sta premog nafta dajeta okoli 60 odstotkov v Indiji uporabljene energije, okrog 35 odstotkov je pride iz hidroelektrarn, drugo pa iz jedrskih elektrarn.
Dravno industrijo so razvili s pomočjo iz ZSSR, Velike Britanije in Nemčije. Veliko industrije pa je osredotočene na območju Chota Nagpurja, kjer je veliko industrijsko pristaniče Kalkuta in nafta iz podmorskih vrtin blizu Bombaja ter iz vrelcev v Asamu. Indija je tako uspeno spodbudila tehniko in znanstveno izobraevanje, da jo zdaj po skupnem tevilu znanstvenikov in tehnikov, od katerih so se mnogi olali ali izpopolnjevali v tujini, verjetno prekaajo samo ZDA in ZSSR. Drava uiva velik ugled zaradi jedrskih raziskav in si iče prostor tudi v vesoljski dirki z izstreljevanjem vremenoslovskih in komunikacijskih satelitov. In zanimivo je, da je ena največjih svetovnih proizvajalk kinematografskih filmov…
O.B.