Steyer in Santomas na sejmu v Indiji

Vinski hiši Santomas iz Primorske in Steyer iz Štajerske bosta svoja vina izvažala v drugo največjo svetovno državo po številu prebivalcev in sedmo po površini.
SLOVENSKI VINOGRADNIKI V INDIJI

Indija…, dežela priložnosti? Prav to so v vinskih hišah Santomas iz Šmarja v Slovenski Istri, in Steyer iz Plitvice oz. Radgonsko – Kapelskih goric, želeli ugotoviti, ko so se pred dnevi odločili obiskati sejem gastronomije v Mumbaju.

Čeprav so pred dokončno odločitvijo naredili kar nekaj raziskav, sta Danilo Steyer, direktor vinske hiše Steyer, in Larisa Žibrik, komercialistka vinske hiše Santomas, Slovenijo zapuščala z mešanimi občutki. Kaj ju čaka? „Prihod na letališče v jutranjih urah – šok. Nered, oblaki prahu…, kot da bi se vrnila kakih 50 let v preteklost. S taksijem do hotela, check in in hitro na prizorišče sejma, da vidiva, kaj naju čaka tam. Organizator naju odpelje do najinega prostora, pozicioniranega nasproti francoskim razstavljalcem. Indijski delavci pridno pripravljajo ťfrancoski otokŤ, midva pa se usedeva na stol in začneva smejati. V kaj sva se spustila? Pa ne pomaga. Treba bo zavihati rokave in pripraviti prostor za čim boljšo predstavitev v naslednjih dneh“, razlaga Larisa.

Šele ob enajsti uri zvečer sta že bolj zadovoljna. Čeprav se je začelo po ťindijskoŤ, zvečer je njun prostor in celotno prizorišče sejma dobival evropsko podobo. Zadovoljna se vrneta v hotel. Zdaj samo še lahko upata, da bo v naslednjih dneh sejem obiskalo vsaj nekaj obiskovalcev. Naslednji dan pa presenečenje. Ne le, da je bil sejem lepo obiskan, obiskovalci so bili vinski poznavalci, uvozniki vin, distributerji vina,… in proti koncu prvega dne, sta imela že kar lepo predstavo o Indiji in Indiji kot vinski deželi. V Indiji je zasajenih le okrog 1.600 ha vinogradov, večina jih je v državi Maharashtra, z glavnim mestom Mumbai. Glavne rdeče sorte so Cabernet Sauvignon, shiraz, merlot,… bele pa chenin blanc, saugivnon ipd. Zaradi tropskega podnebja sta možni dve trgatvi, vendar Indijci opravijo le eno. V državo se letno uvozi skromnih okrog 1,8 milijona litrov vina. Dajatve na uvožena vina so izredno visoke, tudi do 200%, kar jih uvršča v višji cenovni razred. (npr. vina po ceni 4,00 eur se prodajajo za 20 – 25 EUR, v hotelih pa celo za 50 in več EUR). Okrog 55 % vina, ki ga popijejo Indijci je rdečega, glavni razlog za to so predvsem blagodejni učinki na zdravje. Približno 30 % popitega vina je belega ostalo pa roseji, vse bolj pa tudi penine. Potrošnja vina se iz leta v leto povečuje, sama maloprodaja vina in ostalih alkoholnih pijač za široko porabo se vrši izključno v specializiranih prodajalnah z državno licenco. Velik skok v porabi je opaziti tudi v gostinstvu. Kot ena izmed največjih držav na svetu ima Indija najmanjšo porabo vina na prebivalca in sicer le 9 ml. Trenutne ocene kažejo, da je približno en milijon indijcev potrošnikov vina, kar pa se na letni ravni povečuje za 35 %. Večina prebivalstva pa je še vedno privržena žganim pijačam in pivu, potrošnja katerih je kar 4,5 milijarde litrov.

„Čeprav ima vinska industrija dolgoročno svetlo prihodnost, je treba vedeti, da je vinski posel v Indiji posel na dolgi rok, za dobre poslovne odnose se je treba stalno truditi, skrbeti za podporo uvozniku in distributerjem in z uvoznikom vzdrževati dober poslovni odnos. Da je temu tako, sva se prepričala tudi midva. S pravim poslovnim partnerjem in z obilico dobre volje, smo s skupnimi močmi navduševali obiskovalce z našimi vini. Kozarcev je vedno primanjkovalo. Reklama o naših vinih pa se je med poznavalci po razstavnem prostoru hitro širila kar od ust do ust. Zadovoljni smo bili, da so prihajali tako novinarji, kot uvozniki in distributerji, ki so v vrsti čakali, da ga bodo lahko poizkusili in dobili kako informacijo“, nam pove Danilo Steyer, ki predvideva, da se bo posel z Indijo izplačal po petih in več let, kajti sedaj se pije malo vina, in tudi kultura pitja vina je na zelo nizkem nivoju.

„Ob koncu sejma, ko so delavci že pospravljali prostor, je množica ljudi še vedno slonela pri nas in željno poslušala informacije o Sloveniji, vinih, načinu pridelave, olivnem in Kocbekovem bučnem olju,…

Sejem smo zapustili zadovoljni. Da pa je naša indijska izkušnja lahko postala še bolj realna, se moramo zahvaliti Davidu Rakarju (doma iz Trebnjega, v Indiji solastnik družbe za uvoz op.p.). Brez njega in njegovih partnerjev prave Indije ne bi mogli doživeti. Oni so tudi poskrbeli, da smo obiskali verigo restavracij Yellow Banana Food, kjer smo glavnemu managerju g. Sikka predstavili naša vina in se dogovarjali o možnostih njihove uvrstitve na vinsko karto verige restavracij“, nam še povesta Larisa in Danilo, ki sta še posebej hvaležna Davidu iz znane gostilniške družine na Dolenjskem…
O.B.

INDIJA V ŠTEVILKAH
Država Indija, katere glavno mesto je New Delhi, je po številu prebivalstva (ocena iz leta 2010 je 1,17 milijarde) druga največja država na svetu, po površini (3,3 mio km²)sedma, po obsegu BDP (799 EUR na prebivalca) dvanajsta in po obsegu izvoza blaga in storitev šele enaindvajseta. Prebivalstvo se v zadnjih letih povečuje po 1,4-odstotni stopnji (za dobrih 10 milijonov letno), večina je hinduistov 80,5 %; 13,4 % je muslimanov; 2,3% kristjanov; 1,9% sikhov in preostalih 1,9%. Skoraj dve tretjini prebivalstva živi na podeželju, stopnja urbanizacije pa je še vedno nizka. 25 % prebivalcev živi pod mejo revščine.

V Indiji je 15 uradnih jezikov 15 – med njimi npr. hindu, tamilski, bengalski, punjabi,…V poslovnem svetu se uporablja angleščina. Indija je zvezna republika, sestavljena iz 28 držav in 6 zveznih teritorijev. Za Indijo sta značilna močan javni sektor, ki se le počasi privatizira in mešano tržno-plansko gospodarstvo. Stopnje gospodarske rasti v zadnjem desetletju so bile visoke (v povprečju več kot 5 %), azijska finančna kriza pa Indije ni prizadela. Osnovo gospodarstva predstavljata številna in cenena delovna sila ter prostrano ozemlje, zato je najpomembnejša dejavnost kmetijstvo, ki zaposluje polovico aktivnega prebivalstva in ustvari 17 % BDP. Denarna enota je indijska rupija.Uvozijo: nafta, stroji, rastlinska olja, železo in jeklo, vozila, umetna vlakna…; Izvoz: drago in poldrago kamenje, stroji, vozila, oblačila, usnje in usnjeni izdelki, železova ruda, hrana iz morja, začimbe, čaj…; Trgovski partnerji: ZSSR, ZDA, Japonska, Velika Britanija, Nemčija, Saudska Arabija, Iran…

Promet: dolžina železnic: 62000 km (2007), potniški kilometri: 256,5 milijarde (1986/87), Dnevniki: 1978 s skupno naklado 21.857.000 izvodov. Indijo uvrščajo navadno med dežele v razvoju, ker se še zelo velik del prebivalstva-okoli 70 odstotkov-preživlja s kmetijstvom, samo 13 odstotkov prebivalcev pa je zaposlenih v industriji. Industrijska proizvodnja, v kateri imata enakopraven delež tako sodobna kot tradicionalna industrija, pa počasi, vendar nenehno narašča in velikost dežele je pripomogla, da se indija uvršča po obsegu proizvodne med vodilne industrijske države. Država upravlja večino težke industrije (železarstvo, ladjedelništvo), oboroževalno industrijo, uporabo jedrske energije, rudarstvo, železnice in letalski promet. Indijsko naravno bogastvo je trden temelj gospodarskega razvoja. Zelo pomemben je izvoz manganove in železove rude. V Indiji so tudi nahajališča diamantov, smaragdov in zlata. Industrija potrebuje za razvoj energijo, z njo pa so kljub napredku še zmeraj težave; Indija mora uvažati velikanske količine nafte in velik del dežele, zlasti podeželje, še nima elektrike. Najpomembnejša domača vira energije sta premog nafta dajeta okoli 60 odstotkov v Indiji uporabljene energije, okrog 35 odstotkov je pride iz hidroelektrarn, drugo pa iz jedrskih elektrarn.
Državno industrijo so razvili s pomočjo iz ZSSR, Velike Britanije in Nemčije. Veliko industrije pa je osredotočene na območju Chota Nagpurja, kjer je veliko industrijsko pristanišče Kalkuta in nafta iz podmorskih vrtin blizu Bombaja ter iz vrelcev v Asamu. Indija je tako uspešno spodbudila tehniško in znanstveno izobraževanje, da jo zdaj po skupnem številu znanstvenikov in tehnikov, od katerih so se mnogi šolali ali izpopolnjevali v tujini, verjetno prekašajo samo ZDA in ZSSR. Država uživa velik ugled zaradi jedrskih raziskav in si išče prostor tudi v „vesoljski dirki“ z izstreljevanjem vremenoslovskih in komunikacijskih satelitov. In zanimivo je, da je ena največjih svetovnih proizvajalk kinematografskih filmov…

O.B.