Zakaj ne bi jedli naravne danosti, se spraujejo v ribikem domu Mota, in zato so trenutno na jedilniku: čema (divji česen), bezgova uhljovka (judeev uhelj), regrat…Čema, bezgova uhljevka, regrat… – zdrava pomladna prehrana
PONOSNI SO, DA LAHKO SVOJE ZNANJE PRENAAJO NA DRUGE
Iz Trnka nenehno dii po naravnih dobrotah;
Podjetnik Branko Kolbl, ki upravlja gostiče Trnek v okviru ribikega doma RD Ljutomer, na Moti pri Ljutomeru, vseskozi preseneča. Pogosto so namreč omisli prijetne ter z etnolokega, ekolokega, kulinaričnega, naravovarstvenega in turističnega vidika, koristne akcije, katere običajno deli z različnimi sloji prebivalstva. In tukaj Kolblovi, poleg s svojimi gosti turisti od blizu in daleč, odlično sodelujejo z raznimi drutvi, predvsem ribiči, lovci, gobarji, ornitologi ipd. ter e posebej olami in vrtci. Prav najmlaje, torej otroci iz okolikih vrtcev in ol, se največ naučijo pri Kolblovih, tako glede varovanja narave in okolja, ohranjanju in krmljenju ptic ter rib, izdelavi krmilnic in valilnic, kot pa pri nabiranju zdravilnih in sploh jedilnih naravnih zelič in drugih dobrot narave, torej pri zdravem ivljenju. Vsekakor jih podučijo tudi izkoričati vse te naravne dobrote, bodisi za čaje, kot tudi v kulinarične dobrote, kar se je odvijalo tudi v minulih pomladnih dneh.
Pri Kolblovih, oz. pri Trnku namreč e s prebujanjem pomladi, začenjajo z nabiranjem darov narave, in tega ne prenehajo vse do naslednjega snega, saj v vsakem letnem času, je v gozdu, ob potoku ali reki, na travniku pa tudi v vodi, nekaj kar je uitno, ob tem pa tudi izjemno koristno, hranljivo in zdravo. Zakaj bi vse kupovali na trnici ali v trgovini, če nam narava ponuja praktično vse kar potrebujemo v kuhinji. Pa e pripravljene jedi iz naravnih sestavin so bolj okusne in predvsem bolj zdrave. Prav zaradi tega pri nas v veliki meri izkoričamo tukajnjo naravo, predvsem okolico teh ribnikov v Gezovih jamah ter vse tja do reke Mure. In ko se iz teh naravnih dobrot pripravi okusna hrana potem ne dii samo v gostiču temveč tudi okrog. Iz čemaa se pravzaprav lahko pripravijo vse jedi, od hladne predjedi (namazi), juh, glavnih jedi, prilog, solat, sladic, napitkov… In ko jih ljudje enkrat poskusijo, potem se vanj enostavno zaljubijo, nam je razlagal lastnik Trnka Branko Kolbl, ki se sprauje, zakaj ob vsem tem ne bi uporabili naravne danosti.
Glavna kuharica Majda Kolbl pa nam je razloila nekaj jedi, ki jih je tokrat predstavila, vse pa so pripravljene na osnovi čemaa (divjega česna), ki se sve uporablja priblino est tednov, posuen pa tudi dlje časa, in bezgovega (judeovega) uhlja, ki uspeva vseh 12 mesecev v letu, ter seveda nenadomestljivega vitaminskega regrata. Tukaj smo pripravili različne čemaove namaze (masleni, skutni, sezamov, smetanov…), potem čemaovo juho, čemaove ličnike, krompirjeve svaljke s čemaem, krompir s čemaem, krompirjeve truklje s čemaem, krompirjeve roladice s bezgovim uhljem, hopl popl (skupaj dueno puranje meso, krompir, jajca, bezgovi uhlji vse skupaj v čemeovi omaki), svinjski (telečji, puranji…) zrezek z bezgovimi uhlji, v čemeovi omaki, zraven pa slan krompir ali kakna druga priloga, nam je razlagala prijazna kuharica gospodinja Majda Kolbl.
In če vsemu temu dodamo e veliko skledo solate iz regrata, potem gotovo nihče ne more reči, da ni jedel samo naravne dobrote in pripravke. Kolblovi pa ničesar ne skrivajo, saj poudarjajo, da so ponosni, če lahko komu pokaejo tisto kar je koristno in kar sami vedo. Ker pa je temu tako, in ker iz Trnka nenehno dii po naravi, potem niti ne preseneča, da se v ta del Prlekije čedalje pogosteje vračajo gostje iz drugih delov Slovenije in tudi iz tujine, predvsem sosednje Avstrije…
Besedilo in foto: (O.B.)
ČEME JE OKUSEN IN ZDRAVILEN!
Rastlina čema ali čemaa (Allium ursunum L.), ki mu pravimo tudi divji česen, medvedji česen, čremo, kačji lek, trkavec in gozdni česen, raste divje v senčnih ali polsenčnih, gozdovih in obrobjih gozdov po deelah centralne Evrope. Raste od marca do junija in cvete v aprilu in maju v gosto poraslih preprogah. Mladi listi so svee zeleni in svetli. Zraste 25-30 cm visoko. Ko cvete, se zdi, da so tla bela. Tako močno dii po česnu, da ga zavonjamo, preden ga zagledamo. V zemlji ima podolgovato čebulico, ki je obdana z belo prozorno koico. Junija se posui, premine in tla so spet taka, kot pred rastjo. Lahko ga tudi gojimo, vendar ne na gredi, temveč posadimo čebulice v humuzna in vlana tla pod drevesi in grmovjem. Ne potrebuje veliko svetlobe. Ljudstvo veruje, da ga uivajo medvedi, ko se prebudijo iz zimskega sna. Mravlje raznesejo semena po blinji okolici, zato se lehe hitro irijo. Čema so uivali e Rimljani, ki naj bi ga imeli celo raji kot česen
Čema ima podobne lastnosti kot česen, vendar je bolj zdravilen. Zboljuje aktivnost elodca in črevesja, uporabljamo ga pri zdravljenju drisk in plinovitosti in proti strjevanju krvi. Z njim odstranjujemo gliste. Zniuje krvni pritisk. Čemaevo vino (vino, v katerem se je kuhal čema in sladkano z medom) priporočajo starim ljudem, ker laja mnoge starostne teave, posebno pri dihanju. Čemaev sok pa naj bi celil rane. al ima divji česen dva zelo nevarna podobnika: marnico (Convallaria majus) in jesenski podlesek (Colchicum autumnale), ki pa ne diita po česnu. Od podleska so ljudje e umrli. Zato nabiramo čema list za listom, pred uporabo pa ga e enkrat pregledamo. marnično cvetje je precej drugačno od čemaevega (ki je podoben česnovemu), listi pa se skorajda na razlikujejo. Glavna razlika je v tem, da pri marnici rasteta dva lista skupaj in se nad zemljo razcepita. Čema poene e marca ali aprila, marnica pa se razraste ele maja. e nevarneji je podlesek, ki cvete jeseni, spomladi pa poene liste. Podlesek raste v rozetah, listi so spodaj leboviti, rastlina pa je bolj toga in raste navpično. Čema ima trioglat in trd pecelj, ki ga zlahka otipamo, nadaljuje se kot trioglata ila v listu. al rastejo vse tri rastline v podobnem okolju in včasih celo skupaj. Nabiranje čemaa je v tem pogledu podobno nabiranju gob, ki jih lahko prepozna samo dober poznavalec. Če nabiramo čema v opih, zaide med rastlinice tudi kaken list pomladanskega efrana, ki pa je precej drugačen: suličast, ozek in dolg, in ga zlahka izločimo. Tudi efran je strupen, vendar manj kot marnica in podlesek
ri čemau uivamo vse: podolgovate zelene liste, čebulice, cvetove in plodove. Cvetovi imajo močnejo aromo, starti listi pa ibkejo. Največ nabiramo liste, ker jih najlae opazimo. Čebulice izkopljemo poleti ali jeseni, če vemo, kje jih nahajamo. Nekdaj so jih poznali in jedli le redki specialisti za diavne rastline, zadnja leta pa ga nabira vedno več ljudi in ga pripravljajo v čedalje večjem tevilu restavracij. Lahko ga kuhamo (pri kuhanem aroma nekoliko oslabi) ali uivamo presnega v solatah in v namazih. V nekaterih mestih ga prodajajo tudi na trnicah. Tudi posueni listi imajo vonj po česnu, če bolje pa so zamrznjeni. Liste drobno nareemo in vmeamo v maslo ali pa jih uporabimo kot začimbo namesto česna. Z nekuhanim in narezanim čemaem odiavimo juhe, krompir, cmoke, omake in mesne jedi. Narezane liste vmeamo v solate, lahko pa jih pripravimo kot pinačo, ki jo zaradi preostrega okusa kombiniramo z blitvo ali koprivami. Okusen je čemaev namaz (iz zmletega čemaa, olivnega olja in soli), čemaevi polpeti, s čemaem nadevane paprike…
JUDEEV UHELJ RAZSTE 12 MESECEV…
Bezgova uhljevka (auriculária aurícula-júdae) je podobna uesu, nepravilnih oblik, mesnato rjave, olivne barve, s tankim, ilavim mesom, z rahlo zgubano notranjostjo, polsteno zunanjo povrino in je s kratkim betom pritrjena na les. Svea je mehka in tresoča, suha trda, zmočena pa ponovno oivi. Klobuk omenjene gobe zraste 3-10 cm, sprva je skledast, kasneje zguban z valovitim robom, zunanja povrina je pokrita s kratkimi dlačicami, polstenega videza, rdečkasto rjava, z olivnim ali vijoličastim nadihom. S hrbtno stranjo ali s kratkim betom se dri substrata.
Bezgov uhelj je rjava goba na notranji strani klobuka, nekoliko zgubana, pred tem pa gladka in enake barve kot zunanja povrina. Bet je zelo kratek, ali pa sploh ni izoblikovan. Meso je tanko, prono, ilavo, elatinasto tresoče, posueno se močno skrči, postane trdo in kruljivo ter nima izrazitega vonja in okusa. Raste na deblih in vejah Črnega bezga (Sambucus nigra), v opih ali pa so klobučki nanizani drug nad drugim po deblu, vse leto, razmeroma pogosto. Uporabnost je zelo dobra in raznolika. Cenjena je na Kitajskem in Japonskem, uitna tudi surova, precej ilava, pripisujejo ji tevilne zdravilne lastnosti…
O.B.
