Ocena enologov je, da je to letnik velikih pričakovanj, tako pri belih kot tudi rdečih vinih. Omenjajo predvsem fenolno zrelost, ki bo v letonjem letu glede na vse agrotehnike ukrepe, ki jih danes izvajamo, takna da bi tudi rdeča vina lahko prestopila tisto paradigmo, ki jo na mednarodnem trgu v Sloveniji razirjajo pivci in kupci, to je, da je Slovenija predvsem deela belih vin.
Kar je logično, ker je razmerje 70 % proti 30 % v korist belih vin. Edini strah, ki ga izpostavljajo, je ta, da bi visoke temperature, ki preseejo 30 ali pa 35 stopinj C, lahko povzročajo neenakomerno fizioloko dejavnost trte ter povzroča neko neravnoteje v grozdnem soku. Končna ocena je nedvomno pričakovanje obetavnega letnika, je na dananji novinarski konferenci v sklopu dneva vinogradnikov in vinarjev na 49. mednarodnem kmetijsko-ivilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni o napovedih letonje trgatve spregovoril direktor Vinske drube Slovenije Duan Brejc.
Predvidena ocena je, da bodo drubeniki, ki so vključeni v Vinsko drubo Slovenije, letos natrgali 39500 ton grozdja, kar je priblino 3000 ton več kot lansko leto. Manj količin beleijo na Primorskem, nekaj več grozdja pa bodo letonjo jesen natrgali v Podravju in Posavju. Tudi odkupa bo nekaj več, kot v preteklem letu. Očitno je 2200 vinogradnikov izven sistema, ki jih tudi zajamemo in od katerih odkupujemo grozdje, to so predvsem tisti vinogradniki, katerih vinogradi so manji od pol hektarja ali pa e manji, kar kae nato, da se morda povpraevanje po grozdju strukturno drugače premika, kot v prejnjih dveh ali treh letih, je povedal Brejc, ki pa ni mogel konkretno spregovoriti o odkupnih cenah grozdja, vendar bi se naj v povprečju za kilogram grozdja plačevalo okoli 50 centov.
Brejc je spregovoril tudi o stanju na vinskem trgu. Kot je dejal, se pozitivni premiki dogajajo, poudaril pa je, da bo potrebno v prihodnje e bolj povezovati vino in turizem. Trendi do leta 2016 kaejo e padec porabe vina v EU, je dejal Brejc ter dodal, da se pozitivni trendi pojavljajo predvsem pri penečih vinih. Povedal je, da se v lanskem letu prvič belei rahel padec uvoza vina v Sloveniji, sicer pa se e od leta 2006 belei negativna bilanca med izvozom in uvozom vina. Brejc je poudaril, da Slovenija ne sme vina izvaati v 60 drav, ampak narediti več na petih temeljnih trgih, kjer so v prodaji slovenska vina v več kot pol milijona litrov. Ti temeljni trgi so Kitajska, Zdruene drave Amerike, Bosna in Hercegovina, Nemčija in Srbija.
Povečujemo dele v javni prodaji vina, ki je tudi v prejnjih letih znaal 50 odstotkov ali več, kar pomeni, da s tem zagotavljamo reprezentativnost drubenike organizacije. Nova drubenika ponujata izrazito svea, bela vina s slogom za mednarodno trenje, je dejal Brejc. Tako Vinsko drubo Slovenije sedaj sestavlja 25 drubenikov, ki so glavni dobavitelji vina na slovenskem trgu ter specialisti znotraj posamičnih vinskih kategorij.
