V Radencih in na Kapeli je potekal posvet in ocenjevanje tramincev.
Ob 90-letnici drube Kapela so pripravili zanimiv posvet o vinih traminec
TRAMINEC ZLATO V VINOGRADU!
Poleg 1. mednarodnega ocenjevanja tramincev ter posebne slovesnosti ob prvi okrogli vinski kleti v Sloveniji, tisti na Kapeli, je druba Kapela – vinogradnitvo in vinarstvo d.d., pripravila tudi poseben simpozij namenjen nekaknemu kralju med vini tramincu. Na območju kapelskih vinogradov stoji namreč najstareji nasad traminca v Sloveniji, morda pa tudi v Evropi. Posajen je bil davnega leta 1951, torej pred natanko 60 leti, pozne trgatve iz tega nasada pa so kapelski traminec okronale z dvema medaljama, bronasto za letnik 2007 in srebrno za letnik 2008, na sejmu Decanter v Londonu. In prav o tramincu je ob jubileju tekla beseda na strokovnem posvetovanju v radenskem hotelu Radin, ki je bil pripravljen ob praznovanju 90-letnice drube Kapela, vinogradnitvo in vinarstvo.
Kot pravi direktorica drube Kapele Milena Rajk, je traminec zagotovo paradni konj drube, ki redno zaposluje 27 ljudi, v sezoni pa bistveno več. Zato je posvet poimenovala kar: Traminec – zlato v vinogradu. Narava je Kapelsko vinorodno območje obdarila z velikim bogastvom s prečudovitimi vinogradi na izjemnih legah, z bogatimi, zračnimi in hranilnimi tlemi, ogromno sončnih dni in posebno klimo, ki je posledica meanja celinske, alpske in mediteranske klime, je dejala Rajkova. In te razmere so kot nalač za sorto traminec, ki je ena najstarejih gojenih sort vinske trte v Evropi. Kot je ugotovil prof. dr. Stanko Vrič s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor, je traminec razirjen po vseh celinah, v Sloveniji pa posajen na okrog 256 hektarjih, od tega kar 240 hektarjev v vinorodnem okoliu Slovenske tajerske. Dr. Vrič je dodal, da se traminec, zaradi degeneracije in nestalnega pridelka, v zadnjem stoletju ni raziril v primerjavi s sortami, ki imajo večji pridelek. Ob tem je traminec,, kot je dejal Vrič izredno zahteven glede tal in lege, občutljiv pa je tudi za spomladansko pozebo.
Domači primerki lahko poseejo po zvezdah, meni o odličnosti slovenskega traminca direktor Vinske drube Slovenije Duan Brejc ter ob tem spomni na tevilna visoka odlikovanja, ki so jih traminci dobili na mednarodnih, priznanih ocenjevanjih. V radgonsko-kapelskem podokoliu zasede traminec dobrih est odstotkov vseh vinogradov, kar je več kot v drugih, v Sloveniji pa je z njim pokrit le dober odstotek vinogradov s skupno pridelano količino okoli 400 tisoč litrov. V kapelskih vinogradih in drubi Kapela se prav v zadnjih nekaj letih dogaja prenova, ki bo tramincu nedvomno prinesla e večjo prepoznavnost. V marketinkem smislu pa bi bilo dobro aktivneje uporabiti bogate arhivske kleti za vertikalne degustacije in vinopiscem in vinopivcem dokazati, da je izjemnost traminca poleg raznovrstnosti tudi v veliki dolgoivosti vin, meni Brejc, ki je pohvalil letonji projekt drube Kapela, ki je mlade ljudi povabila k aktivnemu seznanjanju s kulturo vina, sledeč načelom drubene odgovornosti.
Tako je vino znova postalo komunikacijsko orodje, ki, če sledimo reku Galeta, spodbuja komunikacijo med ljudmi in s tem druenje, je dodal Brejc, ki je na posvetu spregovoril na temo: Vino s kontekstom traminec. Poleg njega, Rajkove (Klet Kapela praznuje 90 let delovanja) in dr. Vriča (Traminec ena najstarejih gojenih sort vinskih trt), so svoje referate v okviru strokovnega posveta Traminec – zlato v vinogradu za posebni zbornik prispevali e: Drago Medved iz Evropskega reda vitezov vina (Zakaj vitezi častimo vino?), mag. Zdenko Rajher (Traminec od grozdja do steklenice), Tadeja Vodovnik in Leonida Gregorič (Traminec – količina in kakovost vina v Sloveniji), Lojze Filipič (Utrinek zgodbe o tramincu iz Tramina) in zasluna prof. dr. Slavica ikovec, ki je opisala svojo prakso na takratnem Vinogradnikem gospodarstvu Kapela, predhodniku dananje drube Kapela, vinogradnitvo in vinarstvo.
Sicer pa, začetek delovanja drube Kapela d.d. sega v leto 1921, ko so vinograde podravili in ustanovili Banovinsko posestvo. Podatki iz leta 1931 navajajo, da so na posestvu takrat pridelali 200 hektolitrov kapelskega vina. Veliko modernizacijo je Kapela doivela leta 1959, ko so po projektu dr. Mirana Veseliča na Paričjaku zgradili moderno, sredično vinsko klet okrogle oblike, ki je vključevala najsodobneja dognanja kletarjenja. Kasneje je bila tudi zgled za gradnjo kleti v Ormou in Ljutomeru. V letu 1974 je bila klet dograjena na skupno kapaciteto 1,3 milijone litrov vina. Kapela d.d. je ponosna tudi na najstareji nasad traminca v Sloveniji, morda pa tudi v Evropi. Posajen je bil v letu 1951 in letos praznuje 60 letni jubilej. Namenjen je izključno poznim trgatvam in okronan z dvema medaljama na sejmu Decanter v Londonu. Druba si je leta 2008, s prihodom nove direktorice Rajkove, zadala smele načrte in cilje, ter zastavila novo vizijo in strategijo.
Blagovno znamko Kapela gradijo na vrednotah tradicije in zavezanosti visoki kakovosti. Sprejeli so strategijo enovite blagovne znamke in vse polnitve zdruili v sloganu V zavetju tradicije. Ves čas so v drubi tudi ugotavljali, da vinorodno področje nima svoje identitete in s tem prepoznavnosti v irem slovenskem prostoru. Opredelili so identiteto svojega vinorodnega področja in ga poimenovali Kapelski vinogradi. Gre za pomemben vsebinski mejnik, ki vsem, ki delujemo na tem področju daje prepoznavno identiteto. Postati elimo eden najbolj prepoznavnih pridelovalcev naravnih kakovostnih in vrhunskih vin v Sloveniji in se kot nini ponudnik uveljaviti na drugih trgih EU in trgih tretjih drav. V teh treh letih smo naredili veliko pri pozioniranju drube in vin, ter na področju razvoja vinskega turizma, ki bo v prihodnje pomemben dejavnik pri realizaciji naih poslovnih načrtov. Od uveljavitve novega koncepta poslovne politike povečali prihodke, v letu 2008 za 23 odstotkov, v letu 2009 za 13 in v letu 2010 za 18 odstotkov, nam je povedala direktorica Milena Rajk, ki je dodala, kako je druba veliko pozornosti namenila tudi tujim trgom, kjer e beleijo prve rezultate. Tako so prve enote e prodali v Veliki Britaniji, Belgiji in Nemčiji, e naprej pa bodo sledile predstavitve po tevilnih evropskih mestih. Zastavljeni cilj drube je prodaja 40 odstotkov (160.000 steklenic) vrhunskih vin na trgih Evropske unije…
Besedilo in foto: O.B.
