Letonja trgatev je zgodnja, saj smo s trgatvijo pričeli 23. avgusta in jo po večini zaključili 22. septembra. V nekaterih izbranih vinogradih bomo s trgatvijo e počakali. V klet bomo tako skupno sprejeli okoli 6700 ton grozdja, kar je 9 % manj kot lani in 15 % manj od večletnega povprečja. Letonji letnik bo po kakovosti izjemen in primerljiv letniku 2003. Pričakujemo sadna, bogata in strukturna vina z ne previsokimi stopnjami alkohola. Posebej navduuje letonji pridelek rdečih sort, ki jih poleg intenzivne barve in strukturnosti zaznamuje tudi polna fenolna zrelost.
Odkupne cene grozdja
Odkupna cena za kilogram grozdja se tudi letos v povprečju giblje okoli 40 centov za kilogram. Nizke odkupne cene grozdja so posledica preseka ponudbe vina nad povpraevanjem na slovenskem triču, ki smo mu priča tudi na evropski in globalni ravni. Ta je povzročil, da so se cene vina v zadnjih letih znievale, medtem ko se stroki dela, embalae, transporta in stroki, povezani s prodajo, povečujejo. Krizi briki vinarji kljubujemo z vzpostavljanjem sistema brezkompromisne kakovosti. Pomemben element je tudi doseganje konsistence, kar pomeni, da kupec vedno dobi vsaj to, kar od določene blagovne znamke vina pričakuje, ali pa e več. Tako kakovost kot konsistenco potrjujejo tudi vsakoletna priznanja in medalje, ki jih prejmemo za naa vina. Zaradi stanja na domačem trgu v Vinski kleti ťGorika BrdaŤ prilonost za rast prihodkov vidimo v tujini, saj izvaamo v kar 26 deel sveta. Uvoznike in distributerje smo s kakovostjo e prepričali, z njimi smo vzpostavili dobre poslovne odnose, za rast izvoza pa moramo prepričati tudi končnega kupca, da bo v mnoici ponudbe izbral prav slovensko vino. To lahko doseemo z dobro načrtovano promocijo v tujini, ki pa jo omogoča le skupni nastop slovenskih kmetijsko-ivilskih podjetij ter oblikovanje Slovenije kot privlačne destinacije za vse bolj priljubljen vinsko-kulinarični turizem. Vinarji smo zadovoljni s podporo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki skupne nastope slovenskih vinarjev na ciljnih trgih spodbuja in podpira.
Situacija na trgu
V Sloveniji je e vedno trend zmanjevanja porabe vina na prebivalca kot odraz varčevanja zaradi ekonomske krize in sprememb v strukturi porabe vina. Zaradi krize so na udaru vina v najvijem cenovnem razredu. Zmanjala se je poraba vina v gostinskem sektorju, povečuje pa se poraba na domu. Kupci vse bolj elijo za plačani denar dobiti vino ustrezne kakovosti uveljavlja se načelo ťvalue for moneyŤ. Čeprav so e vedno cenovno občutljivi, ne izbirajo zgolj glede na ceno, temveč tudi glede na poreklo, kakovost in pretekle pozitivne izkunje z določenim vinom.
Naravnanost k drubeni odgovornosti
Kot največja slovenska klet se zavedamo nae vloge pri osvečanju prebivalstva o odgovornem pitju vina. V Sloveniji je v teku zelo agresivna protialkoholna kampanja, ki je nastrojena tudi proti vinu, čeprav sta tako pridelava kot odgovorno pitje vina ob hrani v Sloveniji del tradicije in kulturne dedičine. Menimo, da obstaja velika razlika med kulturno rabo in zlorabo vina, zato je potrebno energije usmerjati predvsem v izobraevanje mladih ter spodbujanje odgovornega pitja vina v kombinaciji z odlično slovensko hrano.
Na vseh naih sejmih in odmevnejih dogodkih smo ambasadorji vseslovenske kampanje Vinske drube Slovenije ťOb vinu vodo. Vedno.Ť, ki spodbuja zmerno uivanje vina pod motom ťVoda je za ejo, vino pa za uitekŤ.
Sodelujemo tudi v projektu ťKupuj slovenskoŤ in si prizadevamo, da se slovenski potroniki odločajo za slovenske kmetijsko-ivilske proizvode. Dobro slovensko vino pride do izraza predvsem ob spajanju s pristnimi slovenskimi okusi in to idejo elimo slovenski javnosti predstaviti pod motom ťKo ve, kaj je in kaj pijeŤ.
Drubeno odgovorno pa ravnamo vse od vinograda do vina na polici. e pred leti smo zniali pridelek grozdja na hektar in tako začeli dosegati večjo kakovost e v samem vinogradu. Nae zadrunike spodbujamo v integrirano (sonaravno) pridelavo grozdja, ki pomeni manjo in kontrolirano uporabno fitofarmacevtskih sredstev. Prav zdaj med trgatvijo so se tevilni trgači od drugod pogosto začudili, ko so videli, koliko ptic gnezdi v naih vinogradih.
Uspehi letonjega leta
Letonja bera medalj in odlikovanj na domačih in tujih ocenjevanjih je obilna, kar je ponovno potrdilo, da gredo nai napori in prizadevanja k izboljavam in doseganju vrhunske kakovosti v pravo smer. Letos e posebej izstopa Chardonnay Bagueri 2008, ki se je izkazal na več mednarodnih ocenjevanjih ter s svojim armom in eleganco prepričal mednarodne ocenjevalce. Nagrajen je bil na ocenjevanjih na Hrvakem (Mednarodno ocenjevanje vin, zlata medalja), v Bosni in Hercegovini (Salon okusa, najbolje belo vino po izboru novinarjev), v Franciji (Chardonnay du Monde, srebrna medalja), v Italiji (Concorso enologico internazionale, srebrna medalja), v Veliki Britaniji (Decanter World Wine Awards, bronasta medalja) in celo na Japonskem (Japan Wine Challenge, bronasta medalja). Med rdečimi vini naj omenimo Merlot Bagueri 2007, ki je letos poleg drugih pomembnih medalj prejel tudi srebrno medaljo na ocenjevanju Concours mondial Bruxelles. Na ocenjevanju Vino Slovenija v Gornji Radgoni pa je bil s ampionskim nazivom okronan Markiz 2007, vrhunsko likersko vino iz suenega grozdja.
Neja krinjar
http://www.klet-brda.si/
