Na Kapeli so opravili jubilejno trgatev v nasadu traminca, ki obeleuje 60 – letni jubilej; Gre za najstareji nasad traminca v Sloveniji in najbr tudi v Evropi
TEKEL JE SLADEK VINSKI MOT TRAMINCA
Le kaken dan pred sv. Martinom, ko se mot uradno spremeni v vino, so v Kapelskih goricah, opravili jubilejno trgatev svojega zlata v vinogradu, traminca iz nasada, ki prav letos obeleuje visok, 60 letni jubilej. Ob tej prilonosti so kapelski vinogradniki v svoj vinograd na Račkem Vrhu povabili tevilne vinske viteze ter druge goste in ljubitelje dobre kapljice, in prav prijetno in veselo je bilo, čeprav je ozračje le bilo nekoliko turobno in megleno, kar se tudi spodobi za čas pred sv. Martinom. Skupaj z zaposlenimi v drubi Kapela vinogradnitvo in vinarstvo, so vitezi in gostje hitro potrgali izjemno sladke gozde jagode s častitljivih trt traminca. Zaenkrat ni znano koliko mota so stisnili v kapelski kleti z 900 trsov, vsekakor pa bo ta izjemno kakovosten in bo najbr razporejen med jagodne izbore, saj je sladkoba znaala okrog 120 oekslov.
![""]("/admin/spaw/uploads/images/TraminecPT1d.jpg")
Kot je v pozdravnem nagovoru, pred trgatvijo poudarila direktorica drube Kapela, vinogradnitvo in vinarstvo, Milena Rajk, je letonje leto za njihovo klet leto jubilejev. K častitljivi 90-obletnici kleti dopolnjuje pomemben jubilej e omenjeni nasad traminca posajen v letu 1951. Je najstareji nasad traminca v slovenskem prostoru, morda tudi v Evropi in je vsekakor nacionalno bogastvo slovenskega vinogradnitva in ponos Kapelske kleti. Ker se zavedamo, da je pridelani Traminec v naih vinogradih vrhunske kakovost, primerljive s ponudbo v svetovnem merilu, gradimo promocijo kleti prav na tej sorti. Gre za staro častitljivo in plemenito sorto, s katero izraamo tudi poslanstvo nae kleti. V počastitev 90 – letnega jubileja smo organizirali strokovni posvet na temo Traminca in izdali Zbornik z naslovom Traminec zlato v vinogradih. Je prvi tovrsten strokovni posvet, ki se je organiziral v slovenskem prostoru, na kar smo zelo ponosni. Organizirali smo tudi prvo mednarodno ocenjevanje Tramincev, saj elimo iriti nao prepoznavnost tudi izven naih meja. Iz pripravljenih prispevkov smo dobili odgovore na vpraanje zakaj je traminec pridelan v kapelskih vinogradih nekaj posebnega in zakaj se tako dolgo ohranja na najstareji nasad traminca, je med drugim povedala Rajkova, ki je skupaj s sodelavci ponosna na kapelski traminec, ob tem so z jubilejno trgatvijo nekako zaključili obeleevanje 90 letnice podjetja, ki so jo obeleili s tevilnimi dogodki..
Traminec je ena najstarejih sort vinske trete v Evropi in daje vrhunska bela vina. Natančen izvor sorte ni znan. Zapisi iz literature navajajo, da je izvor sorte mogoče ZV Evropa, mogoče tudi Egipt. Nekateri so mnenja, da izvira iz Grčije. Sporna je trditev, da izvira iz vasi Tramin na Junem Tirolskem, saj se tam omenja ele po letu 1000 naega tetja. Samo ime izvira iz omenjene vasi na Junem Tirolskem, kjer je bilo v 11. stoletju zabeleeno vino s tem imenom.
Nastal je z naravno selekcijo divje trte. Je zelo zahteven glede tal in lege Ustrezajo mu vije lege, ustrezajo mu bolj topla, globoka in ne presuha tla. Sorta je razirjena po vseh kontinentih s tem, da so največje povrine zasajene v Franciji (3.040 ha, glava Alzacija, kjer je druga najpomembneja sorta), sledijo ZDA, Nemčija, Avstrija, Avstralija in druge. V Sloveniji je zasajenih 256 ha, od tega 240 ha na vinorodnem področju tajerska Slovenija, pravi vinski strokovnjak prof. dr. Stanko Vrič.
V drubi Kapela tramincu namenjajo priblino desetino vinogradnikih povrin, ki jih bodo z obnovami v prihodnjih letih e povečali. Velikost jubilejnega nasada je 0,70 ha v katerem je ohranjenih 900 trt. Potrjuje se nasad traminca ohranja tako dolgo prav zaradi izjemni vinogradnikih leg in trenutno presega povprečno dobo za 30 let. Vinogradnike lege so odločujoči kriterij pri kakovosti pridelane sorte. Ugotavlja se pogosto nesorazmerje med kislino in sladkorjem, kar pomeni, da nam pridelek lahko da zelo neharmonično vino. Doseena harmonija sladkorja in kisline v kapelskem tramincu je potrditev, da razpolagamo z res izjemnimi vinogradnikimi legami. To se nanaa tudi na zapisano v prispevku zaslune prof. dr. Slavice ikovec, ki je nekoč opravljala prakso na Vinogradnikem gospodarstvu Kapela, in je med drugim v zborniku zapisala: Tako veliko vrhunskih sortnih vin na enem mestu, vse prodano in rezervirano za izvoz, nisem nikoli več nala v mojem dolgem ivljenju, ne doma, ne v tujini. Imam jih v spominu kot nek maksimum kar lahko da narava in človek s svojim delom, za človeka… In mi smo danes ponosni, da pridelujemo grozdje na vinogradnikih legah, katerih tradicija sega v 12 sto stoletje, je dodala Rajkova.
Besedilo in foto: O.B.
Tehnoloka posodobitev kleti
Med pomembnimi biseri drube Kapela, vinogradnitvo in vinarstvo je tudi klet, ki je bila zgrajena v letu 1959 kot prva okrogla klet v slovenskem prostoru in v letu 1974 dograjena na skupno kapaciteto 1,3 mil. litrov. Takrat je veljala za najsodobnejo klet v bivem jugoslovanskem prostoru in bil pomemben učni center. V letih, od izgradnje dalje, se klet ni posodabljala in v tehnologiji sledila svetovnim trendom vin, ki so danes v povpraevanju tako doma kot v tujini. Iz navedenega razloga so pristopili k izdelavi investicijskega programa posodobitve kleti in v teh dneh prejeli odobreno Odločbo o pravici do sredstev iz Javnega razpisa za ukrep 123. Skupna vrednost investicijskih vlaganj znaa 884.915 z deleem nepovratnih sredstev 381.777 .
Posodobitev kleti obsega: gradbena dela: sanacija odtokov, sanacija tlakov, sanacija sten, in stropov, izvedba vgradnega jaka za tovorno dvigalo in namestitev tovornega dvigala; sanacija betonskih cistern za vino zamenjava lesenih vrat; zamenjava razsvetljave in elektrointalacij v kleti; izvedba elektrointalacij za hladilni agregat in temperaturno regulacijo hlajenja drozge, mota in vina, nabava hladilnega agregata za hlajenje drozge, mota in vina; nabava posode iz nerjaveče pločevine in namestitev hladilnega sistema; nabava posod za sekundarno fermentacijo (penina) in polnilne linije; nadgradnja polnilne linije za male steklenice, ter nabava filtrov in druge opreme. Z omenjenimi posodobitvami bomo dosegli optimalno opremljenost nae kleti in s tem bistveno izboljali kakovost nae ponudbe. To pomeni, da smo vse blije uresničitvi nae vizije: ťpostati eden najbolj prepoznavnih ponudnikov naravnih kakovostnih in vrhunskih vin v slovenskem prostoru in se pozicionirati na drugih trgi EU in trgih tretjih drav, pravi Milena Rajk, direktorica drube Kapela, vinogradnitvo in vinarstvo.
Njihova poslovna strategija je sicer usmerjena v izboljevanje dodane vrednosti. Količinskega obsega pridelave grozdja ne nameravajo več večati. Politiko gradijo na povrini 120 ha vinogradnikih povrin, ki so jih v zadnjih letih obnovili cca 60%.
Besedilo in foto: O.B.
