Kdo je izdelal najbolje čurke?
Antonovanje 2012 s tevilnimi prireditvami in dogodki je v Prlekijo pritegnilo veliko obiskovalcev
V Jeruzalemsko Ormokih vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoki občini ob hrvaki meji, so tudi letos ob godu sv. Antona pučavnika pripravili tevilne prireditve, ki so jih poimenovali Antonovanje 2012. In čeprav se bo v naslednjih dneh zvrstilo e nekaj dogodkov in prireditev, je gotovo v ospredju bilo vse tisto, kar se je odvijalo konec minulega tedna, od petka do nedelje, 13. do 15. januarja, ko je med drugim potekala tudi Čurkijada 2012, torej ocenjevanje čurkov (kanih klobas), ter prav na god sv. Antona pučavnika, ko so na Kogu gostili rejce praičev iz celotne Slovenije. Po tradicionalni sveti maa, je namreč potekala e Okrogla miza na temo: Zakaj mora propasti slovenska praičereja?
Ob tem so tevilnim obiskovalcem prikazali tudi risbe in fotografije na temo reja praičev v Prlekiji in Medjimurju, kakor jih vidijo otroci. Najmlaji so tekmovali v različnih starostnih kategorijah, podelili pa so jim tudi lepe nagrade in priznanja. tevilni obiskovalci in domačini so se pomerili tudi v tradicionalnem Antonovem kegljanju, v cerkvi so pripravili Antonov koncert Miklavkega okteta in organista. Svoje lepotce so iri javnosti prikazali zbiratelji starodobnih vozil iz Kluba Styer, licitirali so mesne dobrote, veliko pozornosti pa sta pritegnila Antonov kviz in omenjeno ocenjevanje kanatih klobas, na Kogu poimenovanih čurke…Na vseh dogodkih, ki sta jih sicer pripravila drutvo Antonovanje ter upnija Sv. Bolfenk na Kogu, je bilo veliko obiskovalcev od blizu in daleč, ki so lahko dejansko uivali v dogodkih, predvsem pa v kulinaričnih dobrotah in odlični kapljici, ki izvrstno uspeva tako na Kogu kot v blinji in iri okolici. Seveda ni manjkalo niti kulturnih dogodkov, predvsem folklore, svoje pa so prispevali tudi glasbeniki Küntni Prleki ter e nekatera drutva in posamezniki…
Zgodba zase je bila tudi delavnice, ki je v organizaciji Drutvo Antonovanje na Kogu, potekalo v povezavi z izdelovanjem mesnih dobrot, zraven pa je bila tudi pokuina čurk in drugih kmečkih dobrot.
Pod izrazom Čurka se na območju Koga in večjega dela vzhodnega ormokega območja razume izdelek kanate klobase. Poznane so bele, sive in črne čurke, kar je povezano z vsebino nadeva klobas. Osnova nadeva je kaa. Pri belih čurkah je prosena kaa z dodatki cimeta in sladkorja. Belo čurko bi lahko opredelili bolj kot sladico. Siva čurka je kanata klobasa, ki ima v nadevu praviloma ajdovo kao ali jeprenj in lahko tudi manji dodatek prosene kae in ria. Črna čurka je kanata klobasa, ki ji je dodana kri. Osnovni nadev je ajdova kaa ali jeprenj, ri, meso glavine, pljuča, prepraena črevna mast, lahko tudi ocvirki. Izdelava čurk ali kanatih klobas ima, poleg v Prlekiji, tudi ire po Sloveniji bogato tradicijo. Tradicionalne koline na slovenskih kmetijah so poznane tako po tipičnih mesnih klobasah kot po kanatih klobasah. Po posameznih vaseh in pokrajinah se izdelava klobas razlikuje glede na vsebino nadeva, uporabo začimb in glede na obliko izdelka. Gre za sezonsko in lokalno pripravljeno tipično kulinarično posebnost. Za potronike je to zanimiv izdelek, ki je vezan na nostalgijo po domači hrani. Kanate klobase so zelo različno poimenovane, eno od imen je čurka. Gotovo pa je v Sloveniji najbolj razirjen izraz krvavica, ki ustreza izdelkom, ki vsebujejo poleg tipičnih sestavin e dodatek krvi – na Kogu in v okolici je to črna čurka.
Na jedilniku se čurke postreejo poleg kisle repe in kislega zelja. Za vse udeleence čurkarijade bo pripravljena tudi pokunja čurk posameznih kmetij, ki bodo sodelovale na ocenjevanju s svojimi izdelki. Čurkarijada na Kogu na eni strani obuja spomin na kulinarično dedičino podeelja. Sodelujočim kmetijam v ocenjevanju čurk pa nakazuje tudi monost trenja teh izdelkov v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Prek organizacije ocenjevanj, pokuenj, organizacije prireditev in promocije se ta del dedičine slovenskega podeelja ohranja tudi poznejim rodovom. Predvsem pa je pomembno, da tako ohranjamo čut za domačo, sezonsko in lokalno pridelano hrano, ki je kakovostna in dobra.
Na tokratni čurkarijadi na Kogu je sodelovalo več kot 20 pridelovalcev, in vsi so prinesli vzorce dobre kakovostni. Noben vzorec ni bil izločen zaradi kakne napake. Vsem sodelujočim na ocenjevanju so bila podeljena za posamezen izdelek tudi priznanja za sodelovanje z navedbo tevila točk ocenitve izdelka. Ocenjevali s po posebnem pravilniku, in sicer: zunanji izgled (2 točki), sestava prereza (3 točke), barva prereza (3 točke), tekstura (4 točke), vonj (3 točke) in okus (5 točk). Od belih čurk sta bila dva vzorca in oba zelo dobro ocenjena od 20 monih točk sta dobila po 19. in sicer: Kmetija Luci Kelemina (Vodranci( in Kmetija Anton Kolarič (Obre); Sive čurke: Ocenjenih je bilo est vzorcev, in vse so bile dobro ocenjene. Najbolje tri pa so bile kmetija Anton Kolarič (Obre) 19,5 točk, Predelava mesa Franc in Olga Ozmec (Cvetkovci), ter kmetija Miran Horvat Medved (Lačaves) po 19,0 točk itd; Črne čurke: bilo je 14 vzorcev. Dva vzorca sta prejela po 19,5 točk, in sicer: Predelava mesa Franc in Olga Ozmec (Cvetkovci) in kmetija Franc Bolcar (Dobrava), trije vzorci pa so prejeli po 18,0 točk, in sicer: Predelava mesa Munda prah; Anton Kolarič Anton, in Miran Horvat Medved itd.
Besedilo in foto: O.B.