Na Kogu: Čurke so kašnate klobase

Kdo je izdelal najboljše čurke?

„Antonovanje 2012“ s številnimi prireditvami in dogodki je v Prlekijo pritegnilo veliko obiskovalcev

V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2012“. In čeprav se bo v naslednjih dneh zvrstilo še nekaj dogodkov in prireditev, je gotovo v ospredju bilo vse tisto, kar se je odvijalo konec minulega tedna, od petka do nedelje, 13. do 15. januarja, ko je med drugim potekala tudi „Čurkijada 2012“, torej ocenjevanje čurkov (kašnih klobas), ter prav na god sv. Antona puščavnika, ko so na Kogu gostili rejce prašičev iz celotne Slovenije. Po tradicionalni sveti maša, je namreč potekala še Okrogla miza na temo: Zakaj mora propasti slovenska prašičereja?
    Ob tem so številnim obiskovalcem prikazali tudi risbe in fotografije na temo reja prašičev v Prlekiji in Medjimurju, kakor jih vidijo otroci. Najmlajši so tekmovali v različnih starostnih kategorijah, podelili pa so jim tudi lepe nagrade in priznanja. Številni obiskovalci in domačini so se pomerili tudi v tradicionalnem Antonovem kegljanju, v cerkvi so pripravili Antonov koncert Miklavškega okteta in organista. Svoje lepotce so širši javnosti prikazali zbiratelji starodobnih vozil iz „Kluba Styer“, licitirali so mesne dobrote, veliko pozornosti pa sta pritegnila Antonov kviz in omenjeno ocenjevanje kašnatih klobas, na Kogu poimenovanih čurke…Na vseh dogodkih, ki sta jih sicer pripravila društvo Antonovanje ter župnija Sv. Bolfenk na Kogu, je bilo veliko obiskovalcev od blizu in daleč, ki so lahko dejansko uživali v dogodkih, predvsem pa v kulinaričnih dobrotah in odlični kapljici, ki izvrstno uspeva tako na Kogu kot v bližnji in širši okolici. Seveda ni manjkalo niti kulturnih dogodkov, predvsem folklore, svoje pa so prispevali tudi glasbeniki „Künštni Prleki“ ter še nekatera društva in posamezniki…

Zgodba zase je bila tudi delavnice, ki je v organizaciji Društvo Antonovanje na Kogu, potekalo v povezavi z izdelovanjem mesnih dobrot, zraven pa je bila tudi pokušina čurk in drugih kmečkih dobrot.

""

 Pod izrazom Čurka se na območju Koga in večjega dela vzhodnega ormoškega območja razume izdelek kašnate klobase. Poznane so bele, sive in črne čurke, kar je povezano z vsebino nadeva klobas. Osnova nadeva je kaša. Pri belih čurkah je prosena kaša z dodatki cimeta in sladkorja. Belo čurko bi lahko opredelili bolj kot sladico. Siva čurka je kašnata klobasa, ki ima v nadevu praviloma ajdovo kašo ali ješprenj in lahko tudi manjši dodatek prosene kaše in riža. Črna čurka je kašnata klobasa, ki ji je dodana kri. Osnovni nadev je ajdova kaša ali ješprenj, riž, meso glavine, pljuča, prepražena črevna mast, lahko tudi ocvirki. Izdelava čurk ali kašnatih klobas ima, poleg v Prlekiji, tudi širše po Sloveniji bogato tradicijo. Tradicionalne koline na slovenskih kmetijah so poznane tako po tipičnih mesnih klobasah kot po kašnatih klobasah. Po posameznih vaseh in pokrajinah se izdelava klobas razlikuje glede na vsebino nadeva, uporabo začimb in glede na obliko izdelka. Gre za sezonsko in lokalno pripravljeno tipično kulinarično posebnost. Za potrošnike je to zanimiv izdelek, ki je vezan na nostalgijo po domači hrani. Kašnate klobase so zelo različno poimenovane, eno od imen je čurka. Gotovo pa je v Sloveniji najbolj razširjen izraz krvavica, ki ustreza izdelkom, ki vsebujejo poleg tipičnih sestavin še dodatek krvi – na Kogu in v okolici je to črna čurka.

Na jedilniku se čurke postrežejo poleg kisle repe in kislega zelja. Za vse udeležence čurkarijade bo pripravljena tudi pokušnja čurk posameznih kmetij, ki bodo sodelovale na ocenjevanju s svojimi izdelki. Čurkarijada na Kogu na eni strani obuja spomin na kulinarično dediščino podeželja. Sodelujočim kmetijam v ocenjevanju čurk pa nakazuje tudi možnost trženja teh izdelkov v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Prek organizacije ocenjevanj, pokušenj, organizacije prireditev in promocije se ta del dediščine slovenskega podeželja ohranja tudi poznejšim rodovom. Predvsem pa je pomembno, da tako ohranjamo čut za domačo, sezonsko in lokalno pridelano hrano, ki je kakovostna in dobra.

 Na tokratni čurkarijadi na Kogu je sodelovalo več kot 20 pridelovalcev, in vsi so prinesli vzorce dobre kakovostni. Noben vzorec ni bil izločen zaradi kakšne napake. Vsem sodelujočim na ocenjevanju so bila podeljena za posamezen izdelek tudi priznanja za sodelovanje z navedbo števila točk ocenitve izdelka. Ocenjevali s po posebnem pravilniku, in sicer: zunanji  izgled (2 točki), sestava prereza (3 točke), barva prereza (3 točke), tekstura (4 točke), vonj (3 točke) in okus (5 točk). Od belih čurk sta bila dva vzorca in oba zelo dobro ocenjena – od 20 možnih točk sta dobila po 19. in sicer: Kmetija Luci – Kelemina (Vodranci( in Kmetija Anton Kolarič (Obrež);  Sive čurke: Ocenjenih je bilo šest vzorcev, in vse so bile dobro ocenjene. Najboljše tri pa so bile kmetija Anton Kolarič (Obrež) 19,5 točk, Predelava mesa Franc in Olga Ozmec (Cvetkovci), ter kmetija Miran Horvat – Medved  (Lačaves) po 19,0 točk itd; Črne čurke: bilo je 14 vzorcev. Dva vzorca sta prejela po 19,5 točk, in sicer: Predelava mesa Franc in Olga Ozmec (Cvetkovci) in kmetija Franc Bolcar (Dobrava), trije vzorci pa so prejeli po 18,0 točk, in sicer: Predelava mesa Munda – Šprah; Anton Kolarič Anton, in Miran Horvat – Medved itd.



Besedilo in foto: O.B.