Pomurski vitezi vina so se srečali

Vinski vitez mora častiti in spoštovati vinsko kapljico.

Pomurski vitezi vina so se srečali „Pri Zorku“ v Borecih

Člani Slovenskega reda vitezov vina, omizje za Pomurje, ki sodi med najbolj dejavna izmed vseh osmih omizij v Sloveniji, so se srečali na ljutomerskem območju. v gostišču „Zorko“ v Borecih, kjer je doma eden najmlajših vitezov v pomurskem omizju Dušan Zorko. Čeprav je šlo za srečanje z ženami oz. partnerkami, so vitezi (v Pomurju jih je skupaj 15) v neformalnem pogovoru ugotovili, da so v letu 2011 izpolnili vse zadane cilje, beseda pa je tekla tudi o aktivnostih v letošnjem letu. Tudi tokrat so vitezi pod vodstvom konzula Franca Škrobarja in tajnika Zlatka Boraka, poleg pogovora o svojem delu in poslanstvu, želeli poskusiti kaj se dogaja v kleteh na tem območju, ob tem pa so se  prepričali kako je grozdje letnik 2011, na skrajnjem severovzhodu države, preneslo izvrstno kapljico, saj nekateri trdijo, da gre za „letnik stoletja“, tako po kvaliteti kot po količini. Še pred uradnim delom ter obsežno degustacijo vin, katera so na ocenjevanje prinesli vitezi sami, pa so vsi prisotni obiskali Mlekopromet Ljutomer, saj so poudarili, da vinski vitezi, poleg vin častijo tudi vse ostalo povezano s prehrano. Skupaj so si ogledali tudi Hipodrom Ljutomer, kjer domujejo najboljši slovenski kasači…, ob koncu pa so na križevskem pokopališču prižgali svečo v spomin na svojega preminulega člana Franca Zorka. 

Kot nam je povedal konzul viteškega reda za Pomurje, Franc Škrobar, pomurski vitezi tudi letos nameravajo postoriti veliko na promociji vin, vinogradniških in turističnih kmetij s severovzhoda države, vsekakor pa bo še več aktivnosti (viteški turnir, strokovne ekskurzije ipd.) povezanih z vinom in vinogradništvom. Po „uradnem“ delu srečanja „Pri Zorku“ smo v prijetni družbi z vitezi, kjer ničesar ni manjkalo, med drugim izvedeli, da je v Sloveniji osem omizij z nekaj več kot 100 vitezov. „V Slovenskem redu vitezov ne more biti vsakdo. Vitez namreč postaneš, če imaš določene kvalitete ter le na povabilo članov tega reda. Moraš biti vinogradnik ali vinar, častilec vin, spoštovati moraš vinsko kapljico, jo promovirati”, je obrazložil konzul Škorbar, ki je dodal, da omenjeno „srečanje“ v Borecih pomeni tudi eno izmed strokovnih ekskurzij, kjer  običajno poskušajo vina in tako pomagajo vinogradnikom, kot takšni pa so dobrodošli v vsaki kleti. Vsako leto imajo sicer v načrtu najmanj po dve ekskurziji, eno sami, drugo z zakonskimi partnerji. 

In med takšnimi častilci vrhunske vinske kapljice nikomur ne more biti  dolgočasno. Mi pa smo na samem viteškem srečanju, v sproščenem in prijetnem vzdušju, med drugim lahko slišali tudi veliko lepih zanimivosti povezanih z vinom, kar tudi ne preseneča, saj so bili zraven sami vitezi. A vino je bilo najprej namenjeno le bogovom. To je namreč zgodba o velikanih, ki so dozorevali v sodih, o druženju z njimi, o civilizaciji, ki svoja leta šteje v tisočletjih. Vino tudi odslikava vzajemni odnos vinogradnika – vinarja in ljubitelja vina. Je izpoved enega in drugega o tej čudežni pijači, ki spremlja človeka od vekomaj. Vino, ki je pesem zemlje, naj bo darilo osebi, ki v kozarcu vina ne vidi le tekočine, morda zazna še vonj in okus, ampak ji pomeni nekaj več, osebi, ki zna ceniti trud vinogradnika in skrb kletarja; osebi, ki v vinu odkriva življenje od zemlje in trte do človeka, do prijateljev, ki jih spoznava ob vinu, zakaj vino ni rado samo. Zgodba o vinu pa je zgodba o človeku. Vino spremlja vse poti človeške ustvarjalnosti, človekovega hotenja po lepem, po tradiciji in viziji jutrišnjega dne. Zdaj je vino pesem, zdaj podoba na platnu, zdaj beseda na papirju, zdaj izpoved v veselju in žalosti, zdaj dogodek, ki postaja z umetniškim delom nesmrten…Vino blagoslovi vsako jed, vino je dobro že samo po sebi, ali vleče nase tudi druge dobre reči: ljubice, godce, ples, petje in vsako drugo veselje… 
                                                                                                        

Besedilo in foto: O.B.