Poznate sire Mlekarne Celeia

Mlekarna Celeia prva s certifikatom BREZ GSO
Mlekarna z več kot 70-letno tradicijo prva med slovenskimi živilskimi proizvajalci, ki je pridobila certifikat ťBrez GSO – Brez gensko spremenjenih organizmovŤŠ

Arja vas, 14. marec 2012 – V Mlekarni Celeia se je danes odvila okrogla miza z naslovom Gensko spremenjeni organizmi v Sloveniji: da ali ne?, kjer so strokovnjaki in predstavniki države soglasno ugotovili, da Slovenija ne želi in ne potrebuje gensko spremenjenih organizmov. Ob tej priložnosti pa je Mlekarna Celeia javno razkrila, da je prvi in zaenkrat edini slovenski živilski proizvajalec s certifikatom ťBrez GSO – Brez gensko spremenjenih organizmovŤ, ki ga podeljuje IKC – Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru.


ťGre za pomemben korak naprej in hkrati zavezo, da bomo svojim potrošnikom tudi v prihodnje nudili le najboljše iz narave. V certifikacijsko shemo je vključenih vseh 1220 naših proizvajalcev mleka, 17 zadrug in 5 mešalnic. Vsi naši izdelki ZELENE DOLINE so odslej brez gensko spremenjenih organizmov in so temu primerno označeni s certifikatom Brez GSOŤ, je ob tej priložnosti dejal Marjan Jakob, direktor Mlekarne Celeia.


Dr. Martina Bavec, v.d. direktorice Direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje je prepričana, da je ťključni problem pri živilih živalskega porekla – torej tudi pri proizvodnji mleka je problematičen dokup krmil, s katerimi krmijo krave molznice. Ta so večinoma iz uvožene soje in koruze, ki ju uvrščamo med najpogosteje gensko spremenjeni rastlini na svetu. Tudi v Sloveniji dokupljena krmila za živali pogosto vključujejo gensko spremenjene organizme, zato je zlasti pri proizvodnji mleka nujno, da se kontrola izvaja že pri viru, torej krmi oz. krmilnih mešanicah in tudi pri pridelavi krme na kmetijahŤ. Marina Koren Dvoršak z IKC – Inštituta za kontrolo in certifikacijo UM pa je pojasnila, da so za uspešen zaključek postopka certificiranja v skladu s standardom ťBrez GSOŤ morali izvesti kontrolne preglede pri vseh dobaviteljih mleka Mlekarne Celeia, vzporedno pa so potekali postopki certifikacije pri mešalnicah krmil in kmetijskih zadrugah. ťZa korak vzpostavitve standarda smo se odločili, ker smo želeli ponuditi tudi slovenskih proizvajalcem hrane, da se lahko odločijo za pridelavo oz. proizvodnjo živil brez prisotnosti gensko spremenjenih organizmov, slovenskim potrošnikom pa možnost izbire slovenskih certificiranih živil. Z jasno določenimi kontrolnimi točkami in zahtevami standarda v postopku certifikacije preverimo dejansko spoštovanje zahtevŤ, je še dodala Koren Dvoršakova.


Svojo podporo Mlekarni Celeia pa je prišel izraziti tudi mag. Dejan Židan, predsednik Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje v Državnem zboru RS: ťV Sloveniji ima zaradi naravnih danosti, kot je ohranjena in hkrati raznolika narava, veliko razvojno možnost, takšno kmetijstvo in proizvodnjo hrane, ki je nadstandardna in pomeni odmik od masovne industrijske prakse. Torej hrana višje kakovosti in nadstandardnih varnostnih zahtev. Takšna proizvodnja bo omogočila kmetu poslovno varnost, industriji pa izgradnjo prepoznavnosti in tudi nenadomestljivostiŤ. Anamarija Slabe, strokovna vodja Inštituta za trajnostni razvoj in članica Komisije za ravnanje z GSO na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, je o situaciji v Sloveniji dejala: ťOb pomanjkanju posluha na ravni EU za zahteve potrošnikov glede GSO v hrani živalskega porekla so živila s certifikatom ťbrez GSOŤ in pa seveda ekološka živila še edino, kar nam jamči, da se lahko GSO izognemo. Zato je treba korak Mlekarne Celeia vsekakor pohvaliti.Ť


Mlada raziskovalka na Fakulteti za družbene vede UL Jožica Zajc je na okrogli mizi interpretirala rezultate javnomnenjske raziskave o stališčih Slovencev do GSO, ki jo je v okviru raziskovalnega programa Konkurenčnost Slovenije 2006-2013 oz. ciljnega raziskovalnega projekta Socio-ekonomski dejavniki gojenja gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji, financiranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, januarja letos izvedla raziskovalna skupina iz Fakultete za družbene vede UL, Biotehniške fakultete UL in Kmetijskega inštituta Slovenije. Rezultati kažejo, da ima večina Slovencev odklonilno stališče do GSO. Podrobnejši rezultati raziskave pa bodo objavljeni po zaključku projekta na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje.


V skladu s sprejetjem novega ukrepa je morala Mlekarna Celeia sočasno prilagoditi tudi celoten proizvodni proces. Darko Beci, proizvajalec mleka, je na okrogli mizi izpostavil, da je krma brez GSO dva do štiri odstotke dražja, vendar pa ta v primerjavi s ceno, ki jo plačujejo okolje in ljudje ni visoka. Ob zavedanju, da bodo stroški proizvodnje odslej višji, pa v Mlekarni Celeia zagotavljajo, da se cene izdelkov njihove blagovne znamke ZELENE DOLINE ne bodo zvišale.


Po zaključku okrogle mize so si udeleženci ogledali še najsodobnejši polnilni stroj za polnjenje jogurtov in smetane v Sloveniji, ki so ga prav v tem tednu poskusno zagnali. Stroj Ampack predstavlja največjo investicijo Mlekarne Celeia doslej, vrednost naložbe pa znaša kar 4,5 milijone evrov, od katerih je 55 odstotkov sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. 


O Mlekarni Celeia in ekološki embalaži
Mlekarna Celeia s sedežem v Arji vasi že več kot 70 let trži svoje proizvode pod krovno blagovno znamko Zelene Doline. Leta 2010 so se v skladu s strateškimi smernicami odločili za prenovo celotne linije izdelkov te blagovne znamke, ki se je zaključila marca letos. Vsi jogurti Zelene Doline imajo tudi ekološko embalažo, ki je okolju prijazna. Sestavljena je iz tankega plastičnega lončka in kartonske etikete iz recikliranega papirja. Na notranji strani embalaže potrošnike nagovarjajo, da kartonski ovoj odvržejo med odpadni papir, lonček med odpadno plastiko, kovinski pokrovček pa med kovinske odpadke. S takšnim ravnanjem si Mlekarna Celeia prizadeva za čistejše okolje, ki bo bolj prijazno tudi do potrošnikov.


Več informacij o Mlekarni Celeia in izdelkih Zelene Doline pa najdete na spletni strani www.zelenedoline.si in na Facebook strani Zelene Doline.