V Radencih so s povprečno oceno 17,89 ocenili 92 vzorcev vin
Znan slovenski pregovor pravi, da vino ni rado samo in taki smo tudi prebivalci Slovenije, saj se nadvse radi druimo z vini. Vso to bogastvo izvira predvsem iz raznolikosti tal in podnebja na zelo majhnem ozemlju, iz stoletnih izkuenj ustvarjalnih slovenskih vinogradnikov in vinarjev, ki v teh pestrih, a pogosto tekih naravnih razmerah znajo ustvarjati vina vrhunskih kakovosti. Na stičiču alpskega, mediteranskega in panonskega sveta človek e krepko več kot dve tisočletji goji vinsko trto in prideluje vina, ki so v zgodovinskem razvoju pomembno sooblikovala različnosti kulturnih oblik, vsakdanjikov in praznikov, ivljenjskih slogov. Vinska trta pri nas uspeva in daje vino e od nekdaj; zato ima tudi precej zanimivo zgodovino. Kultura vinske trte na Slovenskem je stara, kot so stari naseljenci na naih tleh… Torej; Vino nas povezuje e stoletja, dobro desetletje pa povezuje tudi vinogradnike iz Kapelskih in tudi Radgonskih goric, ki so včlanjeni v Drutvu vinogradnikov in ljubiteljev vina Kapela Občina Radenci.
V omenjenem drutvu je trenutno kar 197 članic in članov, ki poleg drugih aktivnosti, predvsem izobraevanja in usposabljanja, skrbijo za kulturo pitja vina in njegovo kakovost. In prav kakovost letnika 2011 so (devetič) preverjali na tradicionalnem ocenjevanju – prerezu letnika, ki je potekalo v zidanici Druine Belak na Radenskem Vrhu. Tam je petčlanska ocenjevalna komisija: Alojz Filipič, predsednik, ter člani: Cvetka Sakelek, Barbika unič, Klavdija Topolovec pur in Otmar Babič, ocenila natanko 92 vzorcev, dvanajstih sortnih in enega meanega vina. Doseena je bila povprečna ocena 17,89 kar je nekoliko več kot so imeli povprečno oceno lani. Zato so vinogradniki radensko kapelskega območja lahko zelo zadovoljni, saj so lansko leto dobro izkoristili bogato ponudbo narave in pridelali zares odlična vina. Najvijo oceno si je spet prisluilo vino traminec, ki ga je pridelala druina Belak iz Paričjaka, vsem najboljim pa so zlate (54), srebrne (28) in bronaste (7) medalje ter priznanja (1) podelili na posebni slovesnosti v ratovcih. Starosta radenskih in sploh pomurskih vinogradnikov ter kmetijcev, dr. Alojz Slavič je s posebnim zadovoljstvom ugotovil, da sta na letonjem ocenjevanju bila izločena le dva vzorca (2,17%), kar je najmanj v vseh dosedanjih ocenjevanjih, hkrati pa to potrjuje, da vinarji vedno bolje delajo.
Na tokratnem ocenjevanju so podelili sedem naslovom prvaka sort, ki so jih prejeli: Ivan Podgorek iz Smlednika (zvrst), Vinogradnitvo Koroec iz Roičkega Vrha (laki rizling), Anton & Marija Ficko iz Ljubljane (chardonnay), Anton Čolnik iz Radencev (rumeni mukat), Marjan Kovačič iz ratovcev (sauvignon), Vinogradnitvo Lovenjak s Kapelskega Vrha (sivi pinot), ter druina Belak iz Paričjaka (traminec).
In kakno je strokovno mnenje o vinskem letniku 2011?
Prav gotovo je za vsako vinogradniko drutvo samo ocenjevanje zelo vaen dogodek, saj je prvi cilj delovanja vseh drutev dvig kvalitete vina. Vsak vinski letnik je malo drugačen. Glede na kvaliteto grozdja ocenjevalci ne bi smeli biti razočarani in tudi tokrat nismo bili. Če ocenjevanje primerjamo z njihovimi začetki, lahko danes z gotovostjo trdimo, da so Kapelski vinogradniki močno napredovali pri dvigu kakovosti vin. Na prvih ocenjevanjih pred leti smo ugotavljali precej več kletarskih napak. Npr. precej več je bilo oksidacij, s čem kot pravimo dobimo ocetni cik. Tipičnih oksidacij letos pravzaprav nismo nali. Kadar imamo reduktivno tehnologijo pa nas srečujejo druge nevarnosti. Tukaj pa namesto oksidativnih mikrobov nastopijo drugi, ki pa ťdelajoŤ brez prisotnosti kisika iz zraka. Ti navadno napadejo vinsko kislino, glicerol in tudi mlečno. Vinsko kislino spremenijo v propionsko in ocetno. Stranski proizvod je tudi CO2, kar se vidi na mehurčkih. Vino se osiromai na značilnosti, postane pusto, okus proti grenkobi. Tudi nekateri neznani vonji so lahko posledica tega delovanja. Nekaj teh napak pa smo nali pri letonjih vzorcih. Pri reduktivni tehnologiji je vano, da imamo postopke, ki zmanjujejo mikrofloro (čistila, filtracije), pretoke in normalno veplanje. Pri tej tehnologiji se prej pojavijo boekserji, ki so spojine z veplom. Tudi teh smo nekaj nali. Med napakami smo večkrat nali tudi preveč SO2. Drugače lahko rečemo, da smo v večini ocenjevali zelo dobre vzorce vin, ki so pravi odraz nadpovprečnega letnika. Vina letnika 2011 so zelo polna, lepih barv. Kisline so nije, zato smo imeli zelo lepa suha vina. Med kislejimi vini, kot rečemo, je prijetno presenetil ipon, pravi predsednik ocenjevalne komisije, vinski in ampanjski vitez Alojz Filipič, univ. dipl. ing. T.
Po njegovem prepričanju so letos, med drugimi sortami navduili chardonay, beli pinot in sivi pinot, pravi predstavniki izredne letine. Renski rizling je bil krepak in irok, vendar so med petimi vzorci nali dva z napako. Zelo ekstra se je pokazal mukat otonel, zelo čisti pa so bili tudi rumeni mukati. Rahlo sta komisijo in Filipiča razočarali sorti sauvignon in traminec. Posebno med traminci je bilo preveč neizrazitih okusov in vonjev, pri sauvignonu pa jih je bilo več z rahlimi napakami. Predikatom pa je manjkal prijeten okus in vonj po botritisu. Izredno dobro se je predstavil zeleni silvanec. Zvrsti so bile solidne, nekatere nezrele. Modre sorte so bile pri dveh vzorcih zelo korektne, pri dveh pa smo nali malo več SO2 in malo grenkobe. V povprečju je komisija ocenila vinski letnik 2011 z malo manj kot 18 točk. Kljub temu je ta letnik vina eden boljih letnikov do sedaj, dodaja Filipič.
Besedilo in foto: O.B.
