Med izvrstno kapljico je izstopal arhivski renski rizling, ki so ga v Halozah natrgali davnega leta 1926, napolnili pa v Kmetijskem kombinatu Ptuj, leta 1927.
ZA 80. ROJSTNI DAN SO NAZDRAVILI S 85 LET STARIM VINOM
Lep ivljenjski jubilej je obeleil eden najbolj znanih Radgončanov Ivan Kovač
Čeprav je to znano e dolgo časa, je mnogim ele ob njegovem 80 letnem ivljenjskem jubileju, postalo povsem jasno, da Ivan Kovač, nekdanji drubeno politični veljak in gospodarstvenik, pred upokojitvijo dolgoletni direktor Pomurskega sejma, sodi med tiste ljudi, ki so ogromno naredili za Gornjo Radgono in iro okolico. Bil je pravzaprav eden tistih ljudi, ki so zaznamovali razvoj in napredek Gornje Radgoni, skozi večji del druge polovice prejnjega stoletja. In ker je bil aktiven in dejaven na različnih področjih, niti ne preseneča, da mu je sedaj, ko jesen ivljenja, skupaj s svojo ivljenjsko sopotnico Anico, preivlja v Domu starejih občanov Gornja Radgona, toliko ljudi vočilo ob praznovanju 80. rojstnega dneva. Poleg več desetin svojcev, prijateljev, znancev, sostanovalcev v domu, so Ivanu nazdravili in mu zaeleli e mnoga zdrava leta, predstavniki tevilnih drutev in zdruenj, v katerih je Ivan bil dolga leta prizadeven in aktiven član. Med drugimi predstavniki Slovenskega reda vinskih vitezov, Koronarnega drutva Radenci, pa lovci, vinogradniki ipd.
Vsi obiski, čestitke in obdarovanja s strani delegacij drutev in organizacij so bili izjemno prisrčni ter prijetni, in čeprav je vse skupaj Ivana, ki ima kar nekaj teav z zdravjem, močno utrudilo, je vseskozi bil vesel in razpoloen. Tako je bilo tudi ko so prili predstavniki Drutva vinogradnikov Radgonsko Kapelskih goric (predsednik Milan Kolarič, predsednik NO Franc krobar, blagajnik in član UO Drago Puklavec in član UO Stanko Kavčič), kjer je Kovač dolga leta bil eden vodilnih funkcionarjev in gonila sila drutva. Enako ko mu je čestitke in darilo izročila delegacija Lovske druine Radgona (stareina Milan Kolarič, podpredsednik in gospodar Mirko Njivar ter vodji revirjev Janez Kralj in Jaka Zorko), v kateri je Ivan kot član skoraj pol stoletja, naredil zelo veliko, predvsem pri izgradnji lovskega doma in podobnih drugih objektov…
Posebej slovesno je bilo na proslavi, katere se je udeleilo kaknih 50 najblijih prijateljev, ko so za dobro počutje vseh in vse drugo kar sodi zraven, poskrbeli zaposleni v Domu starejih občanov. Prili so dejanski prijatelji, med katerimi tudi govorci, ki niso skoparili s superlativi, ko so govorili o slavljencu, njegovem ivljenju in delu, ko smo pri nekaterih lahko zasledili tudi solzne obraze. Toda ne samo solze tudi vrhunska kapljica je tekla v potokih. In med izvrstno kapljico je izstopal arhivski renski rizling, ki so ga v Halozah natrgali davnega leta 1926, napolnili pa v Kmetijskem kombinatu Ptuj, leta 1927. Pred tridesetimi leti, ko je praznoval Abrahama, ga je Ivan dobil iz rok prijateljev, ga pravilno skladičil in prihranil za 80. rojstni dan. Zraven je bilo e nekaj izvrstnih, a nekoliko mlajih arhivskih vin, ter seveda mladih vin in penin iz lastnega Kovačevega vinograda v Črenjevcih ter iz drugih vinskih kleti iz irega območja. V tem času so o Ivanu Kovaču glasno spregovorili predvsem: Tone Rous, Jani Gönc, Janez Erjavec, Milan Nekrep…, posebej prisrčen pa je bil nagovor e ene Prekmurke, ki je zaznamovala minula desetletja v Gornji Radgoni in okolici, častna občanka občine Gornja Radgona, od Ivana poldrugo leto stareja Cilka Dimec erdin.
Predvsem je spregovorila o poznanstvu z Ivanom e iz mlajih let, saj izhajata iz praktično sosednjih vasi med Turničem in Črenovci. Dejala je, kako se je v zadnjih letih kar nekaj reči spremenilo, in med drugim sta oba pristala na invalidskih vozičkih. Pa vendar e ne brez smisla za ivljenje. Imeti ga moramo do naega zadnjega diha. Tako pravi velik psiholog 20. stoletja dr. Frankl, kot tudi na rojak dr. Anton Trstenjak. A ve, kaj se mi dogaja v času, ko ne morem nikamor sama, kot bi rada. Veliko ur se vračam v preteklost, v čase naega otrotva, nae mladosti. Obdobje najine generacije je čas 2. svetovne vojne in čas po njej.
Rodil si se v majhni prekmurski vasici Nedelici 10. junija 1932. leta. Kot najmlaji tretji otrok Kovačeve druine si dočakal dan, da si lahko izpolnil svoje sanje – iti v olo in nekaj postati, si zasluiti bolji kos kruha, kot so ga imeli tvoji stari. Takrat za mlade ni bilo dovolj kruha na zemlji. Ostalo nam je e sezonsko delo. In tako smo se po vojni srečali v klopeh nije gimnazije v Lendavi preteno otroci prekmurskih malih kmetov. Stanovali smo v dijakem domu, kjer smo sami opravljali vsa dela. Čistili sobe, kurili peči na drva, urejali okolico. V sobah je bilo po 12 dijakov ali morda e več. Nae kopalnice so imele betonske kadi, brez tuev in pločic na tleh. Pa nas to ni nič motilo. eleli smo tudirati in izsanjati svoje sanje o boljem in lepem svetu. Prav iz tega internata izhaja tudi tvoja prva funkcija Vodil si komisijo za pregled čistoče v naem domu, se je spominjala Cilka.
Dodala je, kako so bolje iveli njuni prijatelji iz Lendave in okolice, ki so lahko stanovali doma. Naa generacija je veliko dosegla v ivljenju. Morda zato, ker smo izli iz skromnih razmer in smo bili tako tudi v času slube skromni in delavni. Pa tudi olanih kadrov takoj po vojni ni bilo dosti. S tajkuni se takrat nismo ukvarjali. Smo pa na udarnikem delu gradili porueno domovino, bili smo na akciji: amac-Sarajevo, gradili smo Novo Gorico, hodili na cesto bratstva in edinosti… Čez leta sva se oba srečala v Gornji Radgoni. Tej občini, tem ljudem sva dala vse sposobnosti aktivnega dela. Vendar tokrat govorim o tebi dragi Ivan. Delo na Kmetijskem kombinatu, predsednik občine, ki je ogromno gradil, takrat skupaj s prijateljem Tonetom Rousom. "Nekdo bo e plačal", si rad dejal in trmasto vztrajal, čeprav so se ti včasih zapirala ljubljanska vrata. Pa si čakal in dosegel, kar si elel. Tvoj velik doseek – Pomurski sejem, ki ima danes mednarodne razsenosti. Postavljati temelje pa ni bilo lahko. In Radenska komunala in tvoj konjiček – vinarstvo. Postal si vitez v krogu dragih prijateljev, ki so tudi danes s teboj. Vsi, ki smo tukaj poznamo tvoje veliko delo, zato ga ni treba podrobnoi natevati. Ti pa iz vsega srca čestitam za vse, kar si v ivljenju naredil za slovenske ljudi.
Tvojo osebnost pa e enkrat označim z besedami naega prekmurskega pisatelja Mika Kranjca: "Opeval sem take in tiste ljudi, ki sem jih nael na tej zemlji, opeval sem svojo ljubezen do njih, svojo ljubezen do prihajajočega sveta. Nael in poznal sem človeka, sanjajočega vrag vedi o čem, pač o tej sreči, ker mu pekulacija takrat niti na misel ni prila. To je tisti človek., ki sem ga nekoč iskal po vsem Prekmurju, a ga nisem nael. Zdaj je tu. Bori se, dela, gnete ljudi, jih dviga in se dviga e sam iz dneva v dan, človek, ki se zna smejati, ki je poln vedrine in vere vase in v človetvo. Ta tu pred menoj ustvarja, prinaa srečo in blagoslov ivljenja, borben je, nekoliko trd včasih, a vendar tako svetal, tako velik, blizu mojemu srcu. Morda mi bo dana milost, da ga bom znal oiviti. Saj ga vendar imam rad, zares rad, verujem vanj s polnim srcem". Ivan, tudi mi smo verovali vate. Ne vem, če je kdo od prisotnih obdan s tako mnoico prijateljev, kot si ti. Nael si jih s svojo dobroto, iskrenostjo in irino, kot je irok tvoj smeh, kot je močna tvoja beseda. Ivan, radi te imamo. Ob tvojem visokem jubileju ti srčno elimo e kakno leto umirjenega ivljenja ob ljubezni in negi ene Anice, ob skrbi in brezmejni vdanosti hčerke Radke in vnukinje Eve in seveda dobro počutje v naem lepem domu, ki nas vse slej ali prej čaka, je dejala Cilka Dimec erdin, ki je pred zdravico, v imenu vseh prisotnih izrazila eljo, da bi Ivan Kovač kmalu nael mesto med častnimi občani nae občine. Zaslui si to, med prvimi….
Besedilo in foto: O.B.
