Radgonske gorice so 160 obletnico zaznamovale z odprtjem Doma penin

Letošnjo 160-letnico družbe Radgonskih goric in pridelave prve penine na slovenskih tleh, ki je tudi največkrat nagrajena, so v Gornji Radgoni zaznamovali z odprtjem Doma penine, ki so ga uredili v objektu pred njihovo znamenito kletjo pod slapom. V prestižni Dom penine za sedanje in bodoče generacije, so spremenili že desetletja propadajočo staro meščansko hišo na „gornjem grisu“ v Gornji Radgoni, in vanjo umestili vinoteko-prodajalno vin, degustacijsko dvorano in klubsko sobo ter uredili atrij in notranje dvorišče, ki vodi do kleti. 

Novo pridobitev sta slovesno odprla direktor Radgonskih goric Borut Cvetkovič in predsednik države dr. Danilo Tūrk, odprtju pa sta med številnimi gosti prisostvovala tudi minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, in predsednik GZS Samo Milič Hribar. Naložba je vredna 900 tisoč evrov, od tega so 18 odstotkov nepovratnih sredstev zagotovili z razpisi iz evropskih virov, namenjenih za razvoj podeželja. Objekt, ki je bil postavljen v 17. stoletju, je bil pod spomeniškim varstvom, pred obnovo pa je bilo potrebnih veliko usklajevanj s strokovnimi službami zavoda za varstvo kulturne dediščine, novembra lani so se nato začela gradbena dela in se pred nekaj dnevi zaključila.     

Direktor Cvetkovič je ob odprtju objekta izrazil pričakovanje, da bo dejavnost, ki se bo odslej tam odvijala, vnesla več življenja v ta del starega radgonskega mestnega jedra. Da je ime radgonske penine močno zasidrano v slovenski vinski kulturi, je poudaril Tūrk in dodal, da je kot diplomat in predstavnik države v Združenih narodih svojim gostom imel pogosto možnost ponuditi radgonsko penino in slišal mnogo pohval, tudi od velikih poznavalcev. „Izrekam vam iskreno dobrodošlico v našem Domu penine. V domu, v katerega smo vnesli prijaznost, veselje in toplino, za vse, ki bodo iskrenih misli in vedrega duha stopili vanj. Uspelo nam je iz te stare meščanske hiše v najstarejšem delu mesta Gornja Radgona zgraditi Dom, ki ga danes in v letu, ko praznujemo 160 let pridelave prve penine na slovenskih tleh, uradno predajamo v uporabo. Verjamemo, da bo v novem Domu penine vsak našel kaj zase – predvsem pa si želimo, da bi v njem našli priložnosti za sprostitev in druženje ob naših vinih. Naj bodo trenutki, preživeti v tem domu, bogati, kot je bogata zgodovina tega objekta in katere del smo z obnovo tudi ohranjali“, je ob odprtju nove velike pridobitve ne le za družbo, temveč za Gornjo Radgono in Slovenijo, med drugim povedal direktor podjetja Radgonske gorice, d. d., Borut Cvetkovič, ki je ob tej priložnosti predsedniku predal darilo – repliko ključa, ki odpira vrata v kleti Radgonskih goric. Hkrati sta Cvetkovič in Türk v zrak simbolično spustila 160 zlatih balonov, ki so na daleč ponesli lepe želje.

In v željah je tudi povabilo, v nove radgonske turistične prostore, katerih letnica gradnje sega v daljno 17. stoletje. Stavba je imela mnogo obrazov in lastnikov. Po vojni je postala družbena lastnina in v obliki t. i. družbenih stanovanj kljubovala času vse do leta 2004, ko jo je od občine Gornja Radgona odkupilo podjetje Radgonske gorice, d. d. Gradbena dela, ki so potekala pod pogoji in nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS, OE Maribor, so se pričela v novembru 2011 in zaključila v septembru 2012. Med obnovo so bile v zunanjem delu zidov dvoriščnega trakta odkrite arheološke ostaline, v notranjosti dvoriščnega trakta (kjer je sedaj prodajalna) pa ohranjen tlak iz prodnikov (t. i. mačje glave). Motiv originalnih mačjih glav je ponovno zaživel v nekaterih delih objekta. ťZagotovo je največji zalogaj v postopku pridobivanja soglasij predstavljala pridobitev ustreznih kulturno-varstvenih pogojev s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije. Priznamo, da so bila potrebna številna usklajevanja in prepričevanja, a na koncu smo zmogli. V novembru 2011 smo pričeli gradbena dela in jih pred nekaj dnevi zaključili. Celotna investicijska vrednost znaša približno 900 tisoč EUR. S projektom smo kandidirali tudi na javnem razpisu ministrstva za kmetijstvo in okolje, kjer smo pridobili pravico do nepovratnih sredstev iz programa za razvoj podeželja, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, v višini 18 % prijavljene investicijske vrednosti.Ť je dejal Borut Cvetkovič o postopkih in vrednosti prenove.

Pritlični prostori Doma penine navdušijo že v atriju, v katerega z Jurkovičeve ulice vstopite skozi veličastna obokana dvokrilna vrata. Pogled na desno razkrije prodajalno, polno vsega dobrega.

Del prodajalne je tudi Klet pod oboki, v kateri se čas ustavi ob kramljanju in kozarcu vrhunskega vina, ki ga seveda lahko kupite v prodajalni. Dvigalo in stopnišče vodita v zgornje nadstropje, v katerih sta prostor našli Degustacijska dvorana s kapaciteto petdeset sedišč in Klubska soba z udobnimi fotelji. Prva je namenjena spoznavanju izbranega vina in penine ob spremljavi hladnih prigrizkov. Za posebne priložnosti pa vam odpre vrata Klubska soba – opremljena in pripravljena, da obiskovalce razvaja z izborom brez primere. Dom penine je za javnost odprt od sobote, 29. septembra, ko so obiskovalci brezplačno uživali v degustaciji vina in penine ter v novih prostorih.

Obisk Kleti pod skalo je edinstveno doživetje. Tam namreč nastaja Zlata penina. V njej lahko začutimo njihovo predanost, strokovnost in ljubezen do vina. Steklenice tukaj vsak dan ročno obračajo in tako pričarajo edinstven okus Zlate radgonske penine. V Kleti pod rimskim kolesom hranijo dragocene letnike, nad katerimi bedi rimsko kolo, ki skupaj s sončno svetlobo, ki pronica skozenj, simbolizira razvoj vinarstva v Radgonskih goricah. Presunljiva Klet pod slapom spremeni pokušino vin v nepozabno doživetje. Zvok slapa, ki nežno polzi iz skale grajskega hriba, ustvarja čarobno vzdušje, čemur bodo pritrdili mnogi pari, ki so za svoj civilni poročni obred izbrali prav prostor pod slapom. 

Zgodovina peničarstva v Gornji Radgoni sega v leto evropske pomladi, 1848, ko se je Radgončan Kleinošek odpravil v francosko pokrajino Šampanjo in se naučil pripraviti peneče se vino. V domačem kraju je nato začel lastno proizvodnjo penine. Prvo je poslal na tržišče leta 1852, kar

so leto pozneje zabeležile Bleiweisove "Novice", v tistem času eden pomembnejših slovenskih časopisov. Gospod Kleinošek pa je imel poleg ljubezni do vina tudi ljubezen do kart in kvartopirstva. Ta ga je v eni sami partiji stala celotno premoženje. Njegovo podjetje in vinograde je odkupila švicarsko-francoska družina Bouvier, ki je leta 1882 ustanovila šampanjsko tvrdko. Premožni Bouvierovi so proizvodnjo močno razširili in zgradili številne kleti v Radgoni in okolici, ki jih uporabljamo še danes. Družina, katere daljna sorodnica je celo Jacqueline Kennedy Bouvier,žena 35. predsednika Združenih držav Amerike, Johna F. Kennedyja, je imela podjetje v lasti do konca druge svetovne vojne, ko se je oblikoval Kmetijski kombinat in pozneje leta 1997 delniška družba. Narava je Radgonsko-Kapelski vinorodni podokoliš obdarila z množico vrhov, ki dajejo pokrajini posebno privlačnost, razgibanost ter še posebej godijo in se dobrikajo številnim vinogradom. So posebnost kulture in načina življenja v teh krajih.

   

Celinsko podnebje in panonska nižina sta odlična kombinacija za rast vinske trte. Tako se med hribi srečujeta sveža in panonska suha klima, značilna so vroča poletja in mrzle zime. Posebej hvaležen tem bogatim naravnim danostim je naš traminec. V podjetju Radgonske gorice, d. d., so predani svoji osnovni dejavnosti – vinogradništvu in vinarstvu. Poleg radgonske ranine, avtohtone sorte Gornje Radgone, pri nas dobro uspevajo še traminec, laški rizling, renski rizling, šipon, sauvignon, chardonnay, sivi pinot in modri pinot. V kleteh Radgonskih goric skupne kapacitete 4.500.000 litrov negujejo in šolajo vino v lesenih sodih in nerjavečih cisternah. V lastnih vinogradih letno pridelajo približno 3.000.000 kg grozdja. So proizvodna klet, ki stekleniči in prodaja vina, pridelana iz grozdja domačega vinorodnega okoliša…

                                                                                                               

Besedilo in foto: O.B.