Najboljšo tünko izdelujejo na kmetiji Koroša

Z željo, da bodo v vseh slovenskih gostilnah kot predjed ponujali prleško tünko, so ocenjevali to znamenito prleško mesno dobroto.Društvo za zaščito in promocijo prleških dobrot, ki deluje že od leta 2000, je minuli konec tedna v Veržeju pripravilo prvo ocenjevanje prleške tünke. Ob tem sta Slavko Petovar, predsednik Društva za promocijo in zaščito prleških dobrot, in Matej Fišer, vodja projekta Prleške tünke, javnost seznanila s projektom „Prleška tünka“, ki je vključena med zaščitene geografske označbe. Predstavili so tri že certificirane proizvajalce tünke, sam promocijski projekt in ocenjevanje, katerega rezultate so razglasili na nedeljskem Mikolovem sejmu v Veržeju. Glavni cilj društva je, da bi v EU zaščiteno prleško dobroto, po koncu projekta v vseh slovenskih gostilnah na jedilniku, ponujali kot predjed.

Na prvem ocenjevanju prleške tünke je tričlanska komisija, ki so jo sestavljale Frančka Lebarič (KGZ Murska Sobota), Irena Kos (KGZ Celje) in Slavica Strelec (KGZ Ptuj), ocenila 12 vzorcev prleške tünke in mesa iz zaseke, ki so jih izdelovalci prinesli na prvo ocenjevanje te priljubljene prleške jedi. Spomnimo, Evropska komisija je leta 2010 prleško tünko dodala na seznam zaščitenih geografskih označb. S tem je postala peti slovenski izdelek, zaščiten na ravni EU. Danes so certificirani proizvajalci Prleške tünke le trije – Panvita Mir iz Gornje Radgone ter kmetiji Vargazon in Sever s Cvena pri Ljutomeru, društvo za promocijo in zaščito prleških dobrot pa je tokratno ocenjevanje pripravilo z namenom, da bi se tudi ostali, ki izdelujejo to jed po tradicionalnem postopku, pridružili in si pridobili certifikat. Omenjeni trije proizvajalci letno prodajo več kot 34 tisoč kilogramov prleške tünke, od tega kar 90 odstotkov družba Panvita Mir.

V okviru Miholovega sejma v Veržeju, kjer so med drugim obiskovalcem pripravili bogat kulturni program, predstavitev domače in umetnostne obrti, domačih običajev in kulinarike, zvrstil se je otroški folklorni festival MihecFest, pripravili so rokodelsko ustvarjalnico za otroke, odprli rokodelsko razstavo Suha roba iz Ribnice, blagoslovljeni pa so tudi novi folklorni kostumi in ljudski instrumenti…, so torej med drugim razglasili tudi rezultate omenjenega ocenjevanja prleške tünke. Med 12. vzorci tünke, ki jo je ocenjevala komisija, so podelili šest priznanj: dve bronasti, dve srebrni in dve zlati. Izbrali pa so tudi šampione. Tretje mesto med šampioni je zasedla Nataša Rauter, druga je bila kmetija Vargazon s Cvena, prva med šampioni pa je kmetija Koroša iz Križevcev pri Ljutomeru, kjer torej izdelujejo naj tünko.

Sicer pa, v želji, da bi zaščitili prepoznavno prleško kulinariko, kot so: ajdov krapec, prleška gibanica, prleška tünka…, so pridelovalci in poznavalci, že leta 2000 ustanovili Društvo za promocijo in zaščito prleških dobrot, čigav prvi predsednik je bil Mirko Osterc. Prva naloga društva je bila priprava dokumentacije za zaščito prleške tünke, ki je po posebnem procesu sestavljena iz svinjskega mesa in zaseke. ťPrleška tünka je tradicionalno živilo, ki je geografsko in etnološko vezano na območje Prlekije, uvrščamo jo v zakladnico naših izvirnih jedi in je etnografsko izredno zanimiva in v življenjski vsakdan vpeta dediščina. Uvrščamo jo v kulinarične posebnosti, ki so se razvile in ohranile do danes, v domači in tudi industrijski proizvodnjiŤ, pravi Frančka Lebarič iz omenjenega  Društva za promocijo in zaščito prleških dobrot, ki dodaja, da so se za zaščito prleške tünke odločili, ker želijo zaščititi avtohtonost in prepoznavnost te specialitete pred morebitnimi potvorbami in zlorabami njenega imena. Po Lebaričevi ima zaščita izdelka dva namena: pridelovalcem in predelovalcem daje možnost, da so glede na kakovost izdelka konkurenčni, potrošniku pa jamči, da dobi avtentičen in kakovosten izdelek.

Kot je sicer pokazala raziskava, je specifična tehnologija izdelave in poimenovanja tega izdelka na območju občin Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Križevci, Veržej, Ljutomer, Razkrižje, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž in Ormož. Torej gre za območje, ki ima tradicijo v prašičereji, zato je to za ta del Slovenije iz gospodarskega vidika pomembno, da se obseg proizvodnje prleške tünke poveča do tržno zanimivih količin. Kmetije so tünko na tem koncu Slovenije začele izdelovati predvsem zaradi konzerviranja mesa v času, ko še ni bilo zamrzovalnikov in podobnih pripomočkov. Prleški tünki je leta 2005 kmetijsko ministrstvo podelilo zaščito geografske označbe, pet let pozneje pa ga je kot zaščiteni izdelek potrdila tudi Evropska komisija.

Meso iz tünke, ali kot nekateri temu pravijo prleški “pršut”, je gotovo specialiteta, na katero je slovenska kulinarika in gastronomija, še posebej v severovzhodni Sloveniji, lahko upravičeno ponosna. In kljub dejstvu, da je temu tako, je veliko takšnih, ki niso na ťčistemŤ, kaj je to meso iz tünke, zaseka, zabel, tünka…
O.B.