V Apaški dolini potekala viteška svečanost Evropskega reda vitezov

Škof in župnik blagoslovila vino in viteze

Prav v času, ko se je začela trgatev letnika 2015, ki naj bi postregel z rekordno letino, tako po kakovosti kot po količini, je Evropski red vitezov vina Konzulat za Slovenijo – Viteško omizje Pomurja pripravilo tradicionalno viteško svečanost Omizja Pomurje. Na svečanosti, katere se je udeležilo več kot 50 vitezov, vitezinj ter njihovih partnerjev in drugih gostov, so v Apaški dolini, najprej v samih Apačah, nato pa v Plitvici pripravili in izpeljali zanimiv spored, prijetno srečanje častilcev vina. Udeležba na viteški svečanosti je sicer redovna obveznost udov omizja in novincev, tokratna svečanost pa je neposredno povezana tudi s 24. rojstnim dnevom (26.9.) konzulata za Slovenijo. Vse skupaj se je zaključilo na novi Steyerjevi domačiji, kjer sta v družini dva viteza vina, oče Jože in sin Danilo in kjer še posebej pridelujejo, častijo in ponujajo vrhunska vina, tako tiha kot tudi dišeče tramince in penine.

Vse skupaj se je nekaj ur pred tem začelo v središču apaške občine, kjer so se vitezi in drugi gostje zbrali in kjer so bili pogoščeni. V spremstvu Godbe na pihala Apače se je nato svečana povorka pod vodstvom notarja omizja Andreja Šajnoviča ter zakladnika omizja Mitje Kosa sprehodila do farne cerkve Marijinega vnebovzetja, kjer sta vse prisotne pozdravila upokojeni evangeličanski škof Geza Erniša, ki je mimogrede tudi sam vitez vina, in domači župnik rimsko-katoliške cerkve Janez Ferencek. Slednji je predstavil apaško župnijo, enako je tudi škof Erniša spregovoril o Evangeličanski cerkveni občini, ki v Apačah deluje že desetletja.

Po pozdravnem nagovoru vodje viteškega omizja za Pomurje Ignaca Rajha ter župana občine Apače Franca Pižmohta, ki je med drugim predstavil to najmlajšo pomursko občino, sta oba duhovnika Erniša in Ferencek v duhu ekumenskega sodelovanja in sožitja združno blagoslovila vino in viteze. Ob kulturnem programu, za katerega so v cerkvi poskrbeli domači godbeniki ter dijaki in profesorji ZGŠ Maestro iz Gornje Radgone, je gostitelj viteške svečanosti, ugledni vinogradnik Danilo Steyer pripravil tudi krajše strokovno predavanje na temo sorte Traminec. Gre za enega kraljev vin na Slovenskem, ki je še posebej uspešen prav v Radgonsko – Kapelskem vinorodnem podokolišu. Med drugimi je tudi en glavnih produktov Vina Steyer in družbe Radgonske gorice. V Plitvici dober streljaj v smeri vinorodnih Slovenskih Goric so si vitezi in drugi gostje lahko ogledali najnovejšo vinogradniško-turistično pridobitev na tem območju – Domačijo Steyer, kjer ni manjkalo kulinaričnih dobrot, vrhunske kapljice. Tako se je ob svečani večerji veselo druženje, pravzaprav viteško prijateljevanje, lahko raztegnilo dolgo v noč…

V svečanem in prijetnem vzdušju smo izvedeli marsikaj zanimivega o vinu in vitezih. Tako smo tam med drugim slišali zanimive misli grškega preroka Siraha o pitju vina: Poživljajoče je vino za človeka, če ga zmerni pije. Kakšno življenje ima tisti, ki pogreša vino? Tudi to je bilo ljudem ustvarjeno v veselje. Radost srca in veselje je vino, če se v pravem času zmerno pije. Glavobol, grenkost in sramoto pripravi vino, ki se pije v prepiru in jezi. Pri pojedini z vinom ne očitaj svojemu bližnjemu in ga ne preziraj v svojem veselju. Ne govori mu sramotilne besede in ne pritiskaj ga s trditvijo… Slišali smo veliko zanimivega tudi o Evropskem redu vitezov vina, ki je zakoreninjen v srednjeveški tradiciji in deluje v več kot dvajsetih državah, zlasti v EU, Konzulatu za Slovenijo, Viteškem omizju Pomurje ipd. Tako je leta 1984 bil v Železnem na Gradiščanskem ustanovljen Gradiščansko/panonski red vitezov vina. Razglašen je bil kot pravni naslednik dveh srednjeveških viteških redov sv. Jurija. Prvega je ustanovil vojvoda Otto Veseli leta 1333, drugega pa cesar Fridrich III. leta 1468. Teče torej tako imenovano tretje obdobje viteškega reda sv. Jurija. Na čelu reda je senat, ki mu predsedujeta dva senatna konzula. Praviloma so v redu vsi enakopravni, različne so le obveznosti in dolžnosti. Zato obstajajo redovne stopnje, in sicer: hospes (gost omizja), conziliarius de vino oz. dama de vino (vinski svetnik), judex de vino (vinski sodnik), eques de vino (vinski vitez), eques ornatus (zadnja, najvišja stopnja). Redovni stopnji primerne so tudi insignije. Napredovanja na predlog posameznega člana potrjuje svet konzulata. V Evropi je trenutno v 22 državah preko 30 konzulatov z več kot 4500 pripadniki reda. Vsak konzulat živi svoje lastno redovno življenje.

Poslanstvo viteškega reda je čaščenje vina, promoviranje vina ter zavzemanje za mir, njegovo prvo geslo pa: Dvignimo kozarce, položimo orožje. Meč, ki se uporablja pri različnih ceremonijalih, je le simbol viteškega stanu, sicer je pa to meč miru. Ena temeljnih vrednot reda je viteško prijateljstvo. Pripadnik reda mora biti tudi v zasebnem življenju vzor drugim. Pomembno je tudi drugo geslo reda: Šele, ko premagaš zavist, postaneš pravi viteški človek. V red se ne da prijaviti, ampak velja princip povabila. Za seznanitev z njegovim delovanjem, poslanstvom in običaji obstaja pripravništvo, ki ob pomoči predlagatelja traja eno leto. Sledi akreditacija, nadaljnja napredovanja oz. intronizacije pa so odvisne predvsem od aktivnosti posameznega pripadnika. V povprečju se v višje redovne stopnje napreduje v 4-6 letih, velja pa pravilo 'numerus clausus'. Iz reda pripadnik ne more izstopiti, lahko je le pozabljen. Viteški pozdrav temelji na dotiku levega senca, desnega senca in čela.

Konzulat za Slovenijo je bil ustanovljen 26.9.1991, neposredno po osamosvojitvi Slovenije in je med prvimi priznal njeno suverenost. Šteje 200 pripadnikov oz. udov. Na čelu je Svet konzulata, ki mu predsedujeta konzul in prokonzul. Sestavlja ga šest viteških omizij, ki so postavljena po teritorialnem principu. Viteško omizje Pomurja šteje 48 pripadnikov, omizje ima svoje vodstvo, na čelu katerega sta vodja omizja in maršal omizja. Evropski red vitezov vina je neodvisen od religij, politike, gospodarstva in stanovskih interesov, temelji pa na krščanskih vrednotah, ki so tudi evropske vrednote. Zavzema se tudi za: vinsko kulturo in čaščenje ter popularizacijo žlahtnega vina, znanstveno in raziskovalno delo z vinom, resnico, dobroto in lepoto; za izboljšanje kvalitete življenja z vinom; za pravo plemenitost duha, ki ga odlikuje prostovoljno, častno, splošno koristno in neprofitno delo; socialne, dobrodelne, kulturno znanstvene dejavnosti in pobude človekovo dostojanstvo; mir, ker je največje bogastvo vina prav zagotavljanje blagostanja in miru.

Zavzemajo se tudi za resnično, dobro in lepo in za izboljšanje kvalitete življenja z vinom; za krščanske vrednote, ker so zasidrane v vinskem viteškem redu; za pravo plemenitost duha, ki ga odlikuje prostovoljno, častno, splošno koristno in neprofitno delo; za socialne, dobrodelne, kulturne ter znanstvene dejavnosti in pobude; za izpolnjevanje visokih zgodovinskih, družbenih in kulturnih zahtev, ker je vinski viteški red zakoreninjen v srednjeveški viteški tradiciji, reda sv. Jurija iz leta 1333 in 1468; za negovanje visokih vrednot, duhovne odličnosti in plemenitega viteškega prijateljstva; za človekovo dostojanstvo in za evropske vrednote; za evropsko identiteto in naravno evropsko pripadnost; za mir, ker je bogastvo vina zagotovilo blagostanja in miru.

Enakopravni viteški zapriseženci, hospesi, svetniki, sodniki in vitezi s svojo opredelitvijo za vinsko viteštvo in s svojimi konkretnimi prispevki in dejavnostjo na osebnem in poklicnem področju služijo uresničevanju plemenitih redovnih ciljev.
IN HONOREM DEI et IN HONOREM VINI!
O.B.